¹ V dvanajstem mesecu pa, ki je mesec Adar, trinajstega dne tega meseca, ko bi se bila imela izvršiti kraljeva beseda in njegovo povelje, tisti dan, ko so se sovražniki Judov nadejali, da jih bodo premogli, se je obrnilo, da so Judje premogli sovražilce svoje;

² tedaj so se zbrali Judje v mestih svojih po vseh pokrajinah kralja Ahasvera, da polože roko na tiste, ki so iskali njih nesreče. In nihče ni mogel stati pred njimi, zakaj strah pred njimi je obvladal vsa ljudstva.

³ In vsi knezi pokrajin in kraljevi namestniki in deželski oblastniki in oskrbniki kraljevih opravil so podpirali Jude, kajti navdal jih je strah pred Mardohejem.

⁴ Zakaj Mardohej je bil velik v kraljevi hiši in glas o njem je šel po vseh deželah; kajti mož Mardohej je postajal čimdalje večji.

⁵ In pobili so Judje vse sovražnike svoje z udarci meča in so jih pomorili in pogubili, in po svoji volji so ravnali s sovražilci svojimi.

⁶ In v gradu Susanu so Judje pobili in pomorili petsto mož.

⁷ In Parsandata, Dalfona, Aspata,

⁸ Porata, Adalija, Aridata,

⁹ Parmasta, Arisaja, Aridaja in Vajzata,

¹⁰ desetero sinov Hamana, sinu Hamedata, sovražnika Judov, so pobili, ali po plenu niso segli s svojo roko.

¹¹ Tisti dan so poročali število pomorjenih v gradu Susanu pred kraljem.

¹² In reče kralj kraljici Esteri: Judje so pobili in pomorili petsto mož v gradu Susanu in desetero sinov Hamanovih, kaj so pač storili po drugih pokrajinah kraljevih! Pa kaj je prošnja tvoja? ker dano ti bo. In česa želiš še? ker se ti zgodi.

¹³ Tedaj reče Estera: Ako se vzvidi kralju, naj se dovoli Judom, ki so v Susanu, da delajo tudi jutri po današnjem ukazu, desetero sinov Hamanovih pa naj obesijo na vislice.

¹⁴ In kralj je velel, naj se tako zgodi, in ukaz je bil izdan v Susanu; in deset sinov Hamanovih so obesili.

¹⁵ In Judje, ki so bili v Susanu, so se zbrali na štirinajsti dan meseca Adarja in pomorili v Susanu tristo mož ali po plenu niso segli s svojo roko.

¹⁶ Drugi Judje pa, ki so živeli po kraljevih pokrajinah, so se zbrali in branili življenje svoje in si pridobili pokoj od svojih sovražnikov ter pobili petinsedemdeset tisoč sovražilcev svojih ali po plenu niso segli s svojo roko,

¹⁷ trinajsti dan meseca Adarja; in štirinajsti dan meseca so počivali in ga naredili za dan gostovanja in veselja.

¹⁸ Judje pa, ki so bili v Susanu, so se zbrali trinajsti in štirinajsti dan meseca, in petnajsti dan so počivali ter ga naredili za dan gostovanja in veselja.

¹⁹ Zato praznujejo Judje, ki stanujejo po deželi v neobzidanih mestih, štirinajsti dan meseca Adarja kot dan veselja in gostovanja in prazničen dan, in pošiljajo darila drug drugemu.

²⁰ In Mardohej je spisal te zgodbe in poslal liste vsem Judom, ki so bili po vseh pokrajinah kralja Ahasvera, bližnjim in daljnim,

²¹ naročajoč jim, naj praznujejo štirinajsti dan meseca Adarja in petnajsti dan vsako leto

²² kot dneva, v katerih so Judje dosegli pokoj od sovražnikov svojih, in kot mesec, v katerem se jim je premenila žalost v veselje in plakanje v prazničen dan; in naj ju postavijo za dneva gostovanja in veselja in pošiljanja daril drug drugemu in podeljevanja ubogim.

²³ In Judje so sprejeli v izpolnjevanje, kar so bili že začeli in kar jim je pisal Mardohej.

²⁴ Kajti Haman, sin Hamedatov, Agagejec, nasprotnik vseh Judov, je skoval naklep zoper Jude, da jih pogube, in je vrgel pur, to je žreb, da jih zatro in pokončajo.

²⁵ Ko pa je Estera prišla pred kralja, je zapovedal z listi, naj se mu povrne njegov hudobni naklep, ki ga je nasnoval zoper Jude, na glavo njegovo; in obesili so njega in sinove njegove na vislice.

²⁶ Zato so imenovali tiste dni purim, po imenu pur. Zategadelj, zaradi vseh besed tega lista in zaradi tega, kar so sami videli iz te reči in kar jih je doletelo,

²⁷ so Judje določili in vzeli nase in na seme svoje in na vse, ki se bodo k njim pridružili, kot neminljivo postavo: da bodo praznovali ta dva dneva, kakor je zanju predpisano in njiju čas določen, vsako leto;

²⁸ in da se je spominjati teh dni in ju praznovati v slehernem rodu, v sleherni rodbini, v vsaki pokrajini in v vsakem mestu; in da ne smeta ta dneva purima izginiti izmed Judov niti njiju spomin nehati pri njih zarodu.

²⁹ In kraljica Estera, hči Abihailova, in Mardohej Jud, sta pisala z vsem poudarkom, da se potrdi ta drugi list o purimu.

³⁰ In poslali so se listi vsem Judom v sto in sedemindvajsetih pokrajinah kraljestva Ahasverovega z besedami miru in resnice,

³¹ da se potrdita ta dneva purima v njiju določenih časih, kakor sta jim ukazala Mardohej Jud in kraljica Estera in kakor so si ustanovili zase in za seme svoje, namreč določbo o postih in žalovanju.

³² In ukaz Esterin je potrdil te zadeve purima in zapisano je bilo v knjigo.