¹ Torej v dvanajstem mesecu,¹ ki je mesec adár, na trinajsti dan istega, ko sta se kraljeva zapoved in njegov odlok približala izvršitvi, na dan, ko so sovražniki Judov upali, da bodo imeli oblast nad njimi (čeprav je bilo to obrnjeno ravno nasprotno, da so Judje vladali nad tistimi, ki so jih sovražili),

1. [Okoli leta 509 pr. Kr.]

² so se Judje zbrali skupaj v svojih mestih, po vseh provincah kralja Ahasvérja, da položijo roko na tiste, ki so iskali njihovo bolečino in noben človek se jim ni mogel zoperstaviti, kajti strah pred njimi je padel na vse ljudstvo.

³ Vsi vladarji provinc, poročniki, namestniki in kraljevi¹ častniki, so pomagali Judom, ker je nanje padel strah pred Mordohajem.

1. kraljevi…: hebr. tisti, ki so storili zadevo, ki pripada kralju.

⁴ Kajti Mordohaj je bil velik v kraljevi hiši in njegova slava je šla po vseh provincah, kajti ta mož Mordohaj je postajal večji in večji.

⁵ Tako so Judje vse svoje sovražnike udarili z udarcem meča, pokolom in uničenjem. Tistim pa, ki so jih sovražili, so storili, kar¹ so hoteli.

1. kar…: hebr. glede na njihovo voljo.

⁶ V palači Suze so Judje usmrtili in uničili petsto mož.

⁷ Paršandáta, Dalfóna, Aspáta,

⁸ Poráta, Adaljája, Aridáta,

⁹ Parmášta, Arisája, Aridája, Jezáta,

¹⁰ deset sinov Hamedátovega sina Hamána, sovražnika Judov, so usmrtili, toda na plen niso položili svojih rok.

¹¹ Na ta dan je bilo število tistih, ki so bili umorjeni v palači Suze, privedeno¹ pred kralja.

1. privedeno…: hebr. prišlo.

¹² ¶ Kralj je kraljici Esteri rekel: »Judje so umorili in uničili petsto mož v palači Suze in deset Hamánovih sinov. Kaj so storili v preostalih kraljevih provincah? Torej kaj je tvoja prošnja? In ta ti bo zagotovljena. Ali kaj je tvoja nadaljnja zahteva? In ta bo storjena.«

¹³ Potem je Estera rekla: »Če to ugaja kralju, naj bo to zagotovljeno Judom, ki so v [mestu] Suze, da prav tako storijo jutri, glede na odlok današnjega dne in naj bo¹ Hamánovih deset sinov obešenih na vislice.«

1. bo…: hebr. može obesijo itd.

¹⁴ Kralj je zapovedal, da naj bo tako storjeno. Odlok je bil izdan v [mestu] Suze in obesili so Hamánovih deset sinov.

¹⁵ Kajti Judje, ki so bili v [mestu] Suze, so se zbrali skupaj tudi na štirinajsti dan meseca adárja in v [mestu] Suze usmrtili tristo mož. Toda na plen niso položili svojih rok.

¹⁶ Tudi drugi Judje, ki so bili v kraljevih provincah, so se zbrali skupaj in stali za svoja življenja in imeli počitek pred svojimi nasprotniki in jih izmed svojih sovražnikov usmrtili petinsedemdeset tisoč, toda svojih rok niso položili na plen.

¹⁷ Na trinajsti dan meseca adárja¹ in na štirinajsti dan istega² so počivali in to naredili za dan praznovanja in veselja.

1. [Leta 509 pr. Kr.]
2. dan istega: hebr. dan, v njem.

¹⁸ Toda Judje, ki so bili v [mestu] Suze zbrani skupaj na njegov trinajsti dan in na njegov štirinajsti in na petnajsti dan istega, so počivali in to naredili za dan praznovanja in veselja.

¹⁹ Zato so Judje po vaseh, ki prebivajo v mestih brez obzidja, naredili štirinajsti dan meseca adárja za dan veselja in praznovanja in dober dan in pošiljanja deležev drug drugemu.

²⁰ ¶ Mordohaj je napisal te stvari in poslal pisma vsem Judom, ki so bili po vseh provincah Kralja Ahasvérja, tako bližnjim kakor daljnim,

²¹ da to utrdi med njimi, da naj letno ohranjajo štirinajsti dan meseca adárja in petnajsti dan istega,

²² kakor dneva, na katera so Judje počivali pred svojimi sovražniki in mesec, ki je bil obrnjen k njim, od bridkosti v radost in od žalovanja v dober dan, da si bodo lahko pripravili dneve praznovanja in radosti in pošiljanja deležev drug drugemu in daril ubogim.

²³ Judje so se lotili, da storijo, kakor so začeli in kakor jim je Mordohaj zapisal,

²⁴ ker je Hamán, Hamedátov sin, Agágovec, sovražnik vseh Judov, zoper Jude zasnoval, da jih uniči in vrgel pur, to je žreb, da jih ugonobi¹ in da jih uniči,

1. ugonobi: hebr. zdrobi.

²⁵ toda ko je Estera¹ prišla pred kralja, je ta s pismi zapovedal, da naj se njegov zlobni naklep, ki ga je zasnoval zoper Jude, vrne na njegovo lastno glavo in da naj bodo on in njegovi sinovi obešeni na vislice.

1. Estera…: hebr. prišla.

²⁶ Zato so ta dneva imenovali purim, po imenu pur.¹ Zato so – po vseh besedah tega pisma in od tega, kar so videli glede te zadeve in kar je prišlo k njim –

1. pur: to je, žreb.

²⁷ Judje odredili in vzeli nase in na svoje potomstvo in na vse tiste, ki so se jim pridružili, tako da to ne bi prešlo,¹ da bodo vsako leto ta dva dneva ohranjali glede na njihovo pisanje in glede na njihov določeni čas.

1. prešlo: hebr. minilo.

²⁸ In da se bodo teh [dveh] dni spominjali in držali skozi vse rodove, vsaka družina, vsaka provinca in vsako mesto in da ta dneva purima med Judi ne bi prešla¹ niti spomin nanju ne izgine² od njihovega potomstva.

1. prešla: hebr. minila.
2. izgine: hebr. konča.

²⁹ Potem je kraljica Estera, hči Abihájila in Juda Mordohaja, z vso oblastjo¹ napisala, da potrjuje to drugo pismo o purimu.

1. oblastjo: hebr. močjo.

³⁰ In poslal je pisma vsem Judom, v sto sedemindvajset provinc Ahasvérjevega kraljestva, z besedami miru in resnice,

³¹ da potrdi ta [dva] dneva purima, na njun določeni čas, glede na to, kakor sta jima Jud Mordohaj in kraljica Estera predpisala in kakor so odredili zase¹ in za svoje potomstvo zadeve posta in njihovega joka.

1. zase: hebr. za svoje duše.

³² Esterin odlok je potrdil te stvari o purimu in to je bilo zapisano v knjigo.