¹ Glej, prihaja dan za Gospoda, ko se plen tvoj razdeli sredi tebe.

² In zberem vse poganske narode v Jeruzalem na boj; in vzamejo mesto, in po hišah bodo plenili in žene oskrunjali; in polovica mesta pojde v ujetništvo, a ostanek ljudstva ne bo iztrebljen iz mesta.

³ In Gospod pride in se bo vojskoval zoper one pogane, kakor se je vojskoval ob dnevi boja.

⁴ In noge njegove bodo tisti dan stale na Oljski gori, ki je nasproti Jeruzalemu ob vzhodu; in Oljska gora se razkolje po sredi proti vzhodu in proti zahodu, in naredi se jako velika dolina, in polovica gore se umakne proti severu in polovica proti jugu.

⁵ In bežali boste v dolino mojih gorá, kajti dolina med gorami bo segala do Azela; in bežali boste, kakor ste bežali pred potresom v dneh Uzija, kralja Judovega. Tedaj pride Gospod, Bog moj, in vsi sveti ž njim.

⁶ In zgodi se tisti dan, da ne bode luči, sijajne zvezde se strdijo.

⁷ In bode en edin dan (Gospodu je znan), ne dan, ne noč; in zgodi se, da bode ob času večera svetloba.

⁸ In zgodi se tisti dan, da poteko žive vode iz Jeruzalema, njih polovica proti vzhodnemu morju in polovica proti zahodnemu morju: po leti in po zimi bodo tekle.

⁹ In Gospod bode kralj nad vso zemljo; tisti dan bode Gospod eden in ime njegovo eno.

¹⁰ In vsa dežela od Gebe do Rimona, ki je južno od Jeruzalema, se izpremeni in bode kakor nižava Araba; in Jeruzalem bo povišan in bodo v njem prebivali na njegovem prejšnjem kraju, od vrat Benjaminovih tja do mesta prvih vrat in do Vogelnih vrat in od stolpa Hananela tja do tlačilnic kraljevih.

¹¹ In bodo v njem prebivali, in nobenega prokletstva ne bode več, in v Jeruzalemu bo prebivanje na varnem.

¹² To pa bode nadloga, s katero bo Gospod tepel vsa ljudstva, ki so se bojevala z Jeruzalemom: Gnilo jim bo meso vsakemu, ko bo še na nogah stal, in oči mu segnijejo v votlinah in jezik mu strohni v ustih.

¹³ In tisti dan nastane med njimi velika zmešnjava od Gospoda, da zgrabi vsak bližnjega svojega roko in vsak vzdigne roko zoper roko bližnjega svojega.

¹⁴ Pa tudi Juda se bo bojeval ob Jeruzalemu; in bogastvo vseh poganskih narodov okoli se skopiči, zlata, srebra in oblačil silno veliko.

¹⁵ In prav taka, enaka tej nadlogi, bode nadloga konj, mezgov, velblodov, oslov in vse živine, ki bode v onih vojnih taborih.

¹⁶ In zgodi se, da bodo vsi, ki preostanejo od vseh narodov, kateri so prišli zoper Jeruzalem, hodili vsako leto, da molijo Kralja, Gospoda nad vojskami, in da praznujejo praznik šatorov.

¹⁷ Ako pa katera iz rodovin zemlje ne pride gori v Jeruzalem molit Kralja, Gospoda nad vojskami: nad to ne pride nič dežja.

¹⁸ In če egiptovska rodovina ne bo hotela hoditi gori, ali ne pride nadnjo tista nadloga, s katero Gospod udari poganske narode, ki ne bodo hodili gori praznovat praznika šatorov?

¹⁹ To bode kazen Egiptu in vsem narodom, ki ne bodo hodili gori praznovat praznika šatorov.

²⁰ Tisti dan bo na konjskih zvoncih zapisano: Sveto Gospodu. In lonci v hiši Gospodovi bodo kakor daritvene čaše pred oltarjem;

²¹ in vsak lonec v Jeruzalemu in na Judovem bode svet Gospodu nad vojskami; in prihajali bodo vsi darovalci in jemali iz njih in kuhali v njih. In nobenega Kanaanca ne bode več v hiši Gospoda nad vojskami tisti dan.