¹ Abdíjevo videnje. Tako govori Gospod Bog glede Edóma: »Slišali¹ smo govorico od Gospoda in predstavnik je poslan med pogane: ›Vstanite in vzdignimo se v bitki zoper njega.‹

1. Jer 49,14

² Glej, naredil sem te majhnega med pogani, silno si preziran.

³ Ponos tvojega srca te je zavedel, ti, ki prebivaš v skalnih razpokah,¹ katerega prebivališče je visoko, ki v svojem srcu praviš: ›Kdo me bo privedel dol na tla?‹

1. [skalnih razpokah: Edómci so prebivali na gori Seír, ki je polna votlin iz mehkega kamnitega peska. Tam je tudi še sedaj znano mesto Petra.]

^{4 1} Čeprav se povišuješ kakor orel in čeprav si svoje gnezdo postavil med zvezde, te bom od tam privedel dol,‹ govori Gospod.²

1. Jer 49,16
2. [1 Pet 5,5-6]

⁵ ›Če pridejo k tebi tatovi,¹ če roparji ponoči (kako si iztrebljen!), mar ne bodo kradli, dokler nimajo dovolj? Če pridejo k tebi obiralci grozdja, mar ne bodo pustili nekaj² grozdov?

1. Jer 49,9
2. nekaj…: ali, paberkovanja.

⁶ Kako so Ezavove stvari preiskane! Kako so njegove skrite stvari poiskane!

⁷ Vsi možje tvoje zaveze so te privedli, celó k meji. Možje, ki¹ so bili v miru s teboj, so te zavedli in prevladali zoper tebe. Tisti, ki jedo² tvoj kruh, so položili rano³ pod teboj. Nobenega razumevanja ni v njem.⁴

1. ki: hebr. tvojega miru.
2. Tisti, ki jedo…: hebr. Možje tvojega kruha.
3. [rano: hebr. zaroto, ali, past.]
4. njem: ali, tem.

^{8 1} Mar ne bom na ta dan,‹ govori Gospod, ›celo uničil modre može iz Edóma in razumevanje z Ezavove gore?

1. Iz 49,14; Jer 49,7

⁹ In tvoji mogočni ljudje, oh Temán, bodo zaprepadeni do konca, z namenom, da bo vsakdo z Ezavove gore iztrebljen s pokolom.

¹⁰ Zaradi tvojega nasilja¹ zoper tvojega brata Jakoba te bo pokrila sramota in iztrebljen boš na veke.

1. 1 Mz 27,41; Ezk 35,5; Am 1,11

¹¹ Na dan, ko stojiš na drugi strani, na dan, ko tujci odvedejo njegove¹ sile ujete in tuji ljudje vstopijo v njegova velika vrata in mečejo žrebe nad Jeruzalemom, si bil celo ti kakor eden izmed njih.

1. njegove…: hebr. njegovo imetje.

¹² Toda ne bi smel gledati na dan svojega brata, na dan, ko je postal tujec, niti ne bi smel imeti veselja nad Judovimi otroki na dan njihovega uničenja, niti ne bi smel ponosno¹ govoriti na dan tegobe.

1. ponosno…: hebr. poveličati svojih ust.

¹³ Ne bi smel vstopiti v velika vrata mojega ljudstva na dan njihove katastrofe. Da, ne bi smel gledati na njihovo stisko na dan njihove katastrofe niti rok položiti na njihovo¹ imetje na dan njihove katastrofe;

1. njihovo…: ali, njihove sile.

¹⁴ niti ne bi smel stati na razpotju, da bi iztrebil tiste izmed njegovih, ki so pobegnili; niti ne bi smel izročiti¹ tistih izmed njegovih, ki so pobegnili na dan stiske.

1. izročiti: ali, zapreti.

¹⁵ Kajti dan Gospodov je blizu nad vsemi pogani. Kakor¹ si ti storil, tako bo storjeno tebi. Tvoja nagrada se bo povrnila na tvojo lastno glavo.

1. Ezk 35,15; [Gal 6,7]

¹⁶ Kajti kakor ste pili na moji sveti gori, tako bodo vsi pogani nenehno pili, da, pili bodo in bodo požirali¹ in bodo, kot da jih ni bilo.

1. požirali…: ali, izpili.

¹⁷ Toda na gori Sion bo¹ osvoboditev in tam² bo svetost, in Jakobova hiša bo v last vzela njihove posesti.

1. bo…: ali, bodo tisti, ki pobegnejo.
2. tam…: ali, ta bo sveta.

¹⁸ Jakobova hiša bo ogenj in Jožefova hiša plamen, Ezavova hiša pa strnišče in v njih se bodo vneli in jih požrli, in tam ne bo nobenega ostanka Ezavove hiše, kajti Gospod je to govoril.

¹⁹ Tisti iz juga bodo vzeli v last goro Ezav, in tisti iz ravnine Filistejce in vzeli bodo v last Efrájimova polja in polja Samarije, Benjamin pa bo posedel Gileád.

²⁰ Ujetništvo te vojske Izraelovih otrok bo vzelo v last to od Kánaancev, celó do Zarepte; in ujetništvo Jeruzalema, ki¹ je v Sefarádu, bo posedlo južna mesta.

1. ki…: ali, bo posedlo to, kar je v južnih mestih.

²¹ Rešitelji¹ bodo prišli na goro Sion, da sodijo Ezavovo goro, in kraljestvo² bo Gospodovo.‹«

1. 1 Tim 4,16; Jak 5,20
2. Lk 1,33