¹ Pripetilo se je torej, po Savlovi smrti,¹ ko se je David vrnil iz pokola² Amalečanov in je David dva dni prebival v Ciklágu

1. [Okoli leta 1056 pr. Kr.]
2. 1 Sam 30,17

² in tretji dan se je zgodilo celo, da je, glej, mož prišel iz tabora od Savla s svojimi pretrganimi oblačili in zemlja je bila na njegovi glavi. In bilo je tako, ko je prišel k Davidu, da je padel k tlom in se globoko priklonil.

³ David mu je rekel: »Od kod prihajaš?« Rekel mu je: »Pobegnil sem iz tabora Izraelcev.«

⁴ David mu je rekel: »Kako je šla¹ zadeva? Prosim te, povej mi.« Odgovoril je: »Da je ljudstvo pobegnilo iz bitke in tudi številni izmed ljudstva so padli in so mrtvi in tudi Savel in njegov sin Jonatan sta mrtva.«

1. šla: hebr. bila.

⁵ David je rekel mladeniču, ki mu je povedal: »Kako veš, da sta Savel in njegov sin Jonatan mrtva?«

⁶ Mladenič, ki mu je povedal, je rekel: »Kakor sem se naključno znašel na gori Gilbói, glej, Savel se je naslanjal na svojo sulico in glej, bojni vozovi in konjeniki so tesno sledili za njim.«

⁷ Ko je pogledal za seboj, me je videl in me poklical k sebi. Odgovoril sem: »Tukaj¹ sem.«

1. Tukaj…: hebr. Glej me.

⁸ Rekel mi je: »Kdo si?« Odgovoril sem mu: »Amálečan sem.«

⁹ Ponovno mi je rekel: »Stoj, prosim te, nad menoj in me ubij, kajti tesnoba¹ je prišla nadme, ker je moje življenje še celo v meni.«

1. tesnoba…: ali, moj verižni plašč (ali, moj izvezen plašč) me ovira, da je moje itd.

¹⁰ Tako sem stopil k njemu in ga usmrtil, ker sem bil prepričan, da potem, ko je padel, ne bi mogel živeti in vzel sem krono, ki je bila na njegovi glavi ter zapestnico, ki je bila na njegovem laktu ter ju prinesel sèm k svojemu gospodu.

¹¹ ¶ Potem je David prijel svoja oblačila in jih raztrgal¹ in prav tako vsi možje, ki so bili z njim

1. 2 Sam 3,31; 2 Sam 13,31

¹² in žalovali so, jokali in se do večera postili za Savlom in za njegovim sinom Jonatanom in za Gospodovim ljudstvom in za Izraelovo hišo, ker so padli pod mečem.

¹³ ¶ David je rekel mladeniču, ki mu je povedal: »Od kod si?« Odgovoril je: »Jaz sem sin tujca, Amálečana.«

¹⁴ David mu je rekel: »Kako¹ se nisi bal iztegniti svoje roke, da uničiš Gospodovega maziljenca?«

1. Ps 105,15

¹⁵ David je poklical enega izmed mladeničev ter rekel: »Približaj se in padi nanj.« In ta ga je udaril, da je umrl.

¹⁶ David mu je rekel: »Tvoja kri bodi na tvoji glavi, kajti tvoja usta so pričala zoper tebe, rekoč: ›Umoril sem Gospodovega maziljenca.‹«

¹⁷ ¶ David je s tem žalovanjem žaloval nad Savlom in nad njegovim sinom Jonatanom.

¹⁸ (Prav tako je zaukazal, naj Judove otroke učijo uporabo loka. Glej, to je napisano v¹ Jasherjevi² knjigi.)

1. Joz 10,13
2. Jasherjevi…: ali, knjigi pravičnega.

¹⁹ »Izraelova lepota je umorjena na tvojih visokih krajih. Kako so padli mogočni!

^{20 1} Ne povejte tega v Gatu, ne razglašajte tega na Aškelónskih ulicah, da se ne bi filistejske hčere veselile, da ne bi hčere neobrezancev slavile.

1. Mih 1,10

²¹ Ve gore Gilbóe, naj tam ne bo nobene rose niti naj tam ne bo dežja nad vami niti nobenih polj za darovanja, kajti ščit mogočnega je podlo odvržen, Savlov ščit, kakor če ne bi bil maziljen z oljem.

²² Od krvi pobitih, od maščobe mogočnih, se Jonatanov lok ni obrnil nazaj in Savlov meč se ni vrnil prazen.

²³ Savel in Jonatan sta bila očarljiva in prijetna¹ v svojih življenjih in v svoji smrti nista bila ločena. Hitrejša sta bila kakor orli, močnejša sta bila kakor levi.

1. prijetna: ali, prijazna.

²⁴ Ve hčere izraelske, jokajte nad Savlom, ki vas je oblekel v škrlat, z drugimi nasladami, ki je na vaše obleke nadel ornamente iz zlata.

²⁵ Kako so mogočni padli v sredi bitke! Oh Jonatan, umorjen si bil na svojih visokih krajih.

²⁶ Žalosten sem zaradi tebe, moj brat Jonatan. Zelo prijeten si mi bil. Tvoja ljubezen do mene je bila čudovita, presegajoča ljubezen žensk.

²⁷ Kako so mogočni padli in so uničena bojna orožja.«