¹ Kajti srebro ima svoje žile in zlato kraj, kjer se čisti.

² Železo se dobiva iz zemlje in iz kamenja izpuščajo s topljenjem bron.

³ Temi napravljajo konec in preiskujejo do najskrajnejših mej kamene, skrite v temini in v smrtni senci.

⁴ Navpik izkopljejo predor, koder popotnik ne hodi, po stezah, ki nanje noga ne stopi, se spuščajo doli in zibljejo semtertja daleč od ljudi.

⁵ Iz zemlje raste kruh, a pod njo rijejo kakor ogenj.

⁶ Med njenimi kameni se nahaja safir in gruče zlata so v njej.

⁷ Te steze ropna ptica ni poznala in kraguljevo oko je ni videlo;

⁸ ni po njej stopala ponosna zver in lev rjoveči ni po njej hodil.

⁹ Trdega kamena se loti človek z roko svojo, izpodkopava gore od dna;

¹⁰ prekope izsekava skozi skalovje in raznotere dragocenosti ugleda oko njegovo.

¹¹ Zajezuje struge, da ne solzé, in kar je skrito, prinaša na luč.

¹² Ali modrost, kje se nahaja? in kje je kraj razumnosti?

¹³ Smrtni človek ne pozna njene cene, in v deželi živečih je ni najti.

¹⁴ Brezno pravi: Ni je v meni, in morje govori: Ni je pri meni.

¹⁵ Prečiščenega zlata ne moreš zanjo dati, ne dosti srebra odtehtati, da bi jo plačal.

¹⁶ Ne more se ceniti s čistim zlatom ofirskim, z dragocenim oniksom ali safirjem.

¹⁷ Zlato in steklo se ji ne moreta primerjati, ne posoda iz prečiščenega zlata zanjo zamenjati.

¹⁸ Koraljev in kristala ni poleg nje omenjati, in pridobiti modrost je veliko dražje nego bisere.

¹⁹ Ne more se ji enačiti topas iz Etiopije, ne da se oceniti s čistim zlatom.

²⁰ Odkod torej prihaja modrost, in kje je kraj razumnosti?

²¹ Prikrita je očem vseh živih bitij in skrita pticam pod nebom.

²² Pogubljenje in smrt pravita: Glas o njej smo čuli z ušesi svojimi.

²³ Bog ve pot do nje, in on pozna njen kraj.

²⁴ Zakaj on gleda do koncev zemlje in vidi vse, kar je pod nebom.

²⁵ Ko je vetru določal težo in vode tehtal in meril,

²⁶ ko je ustanavljal postavo dežju in pot blisku in gromu:

²⁷ tedaj jo je videl in jo naznanil, jo postavil, pa tudi preizkusil.

²⁸ In človeku je dejal: Glej, strah Gospodov je modrost, in ogibati se hudega je razumnost.