¹ {Načelniku godbe; s strunami, za globoke glasove. Psalm Davidov.} Gospod, v jezi svoji me ne karaj, niti v srdu svojem me ne kaznuj.

² Milosten mi bodi, Gospod, ker opešal sem, ozdravi me, Gospod, ker preplašene so kosti moje

³ in duša moja je preplašena silno – ti pa, o Gospod, doklej?

⁴ Povrni se, Gospod, otmi dušo mojo, reši me zaradi milosti svoje.

⁵ Kajti spomina nate v smrti ni, v grobu¹² kdo bi te slavil?

1. Hebr. šeol; enako tudi v Ps 89,49; 141,7. – Glej opombo k Job 7,9.
2. Ps 89,49; Ps 141,7; Job 7,9

⁶ Utrujen sem v zdihovanju svojem, vsako noč močim s solzami posteljo svojo, plava mi ležišče v solzah preobilih.

⁷ Otemnelo je od žalovanja oko moje, postaralo se je zbok zatiralcev mojih.

⁸ Poberite se od mene vsi, ki delate krivico, ker Gospod je slišal mojega joka glas.

⁹ Slišal je Gospod prošnjo mojo, Gospod sprejme molitev mojo.

¹⁰ Osramočeni bodo in silno se preplašijo vsi sovražniki moji, odriniti morajo v sramoti naglo.