¹ Čujte to besedo, žalostinko, ki jo pojem nad vami, o hiša Izraelova!

² Padla je devica Izraelova, ne vstane več, vržena je ob tla, ni ga, ki bi jo vzdignil.

³ Kajti tako pravi Gospod Jehova: Mestu, iz katerega jih je hodilo tisoč, jih preostane sto, in njemu, iz katerega jih je hodilo sto, jih preostane deset za hišo Izraelovo.

⁴ Kajti tako pravi Gospod hiši Izraelovi: Iščite me, in boste živeli!

⁵ In ne iščite Betela in ne hodite v Gilgal in ne zahajajte v Bersebo; kajti Gilgal bo gotovo odpeljan v sužnost in Betel pride v nič.

⁶ Iščite Gospoda, in boste živeli! Sicer pridere kakor ogenj v hišo Jožefovo in jo požre, in ne bo v Betelu nikogar, ki bi pogasil.

⁷ Vi, ki prevračate pravico v pelin in teptate pravičnost,

⁸ iščite njega, ki je naredil gostosevce in rimščice, ki izpreminja smrtno senco v jutro in dan mrači v noč, ki kliče vode iz morja ter jih razliva po površju zemlje: Jehova je ime njegovo;

⁹ ki spravlja naglo potrtje nad močnega, da pokončevanje nastane v trdnjavi.

¹⁰ Oni sovražijo njega, ki pravično razsoja med vrati, in studijo njega, ki govori o brezmadežnosti.

¹¹ Zatorej, ker teptate ubožca in od njega izterjavate davek od žita: sezidali ste hiše iz obdelanih kamenov, a ne boste prebivali v njih, zasadili ste krasne vinograde, a ne boste pili vina iz njih.

¹² Vem namreč, kako obilni so prestopki vaši in kako mnogoštevilni grehi vaši – da stiskate pravičnika, jemljete podkupila in krivite pravico revežev med vrati.

¹³ Zato, kdor je moder, molči v tem času, ker čas je hud.

¹⁴ Iščite dobrega, ne pa hudega, da boste živeli; in tako bode z vami Gospod, Bog nad vojskami, kakor pravite.

¹⁵ Sovražite hudo in ljubite dobro, uveljavite pravico med vrati; morda se usmili Gospod, Bog nad vojskami ostanka Jožefovega.

¹⁶ Zatorej pravi tako Jehova, Bog nad vojskami, Gospod: Po vseh trgih bo plakanje; in po vseh ulicah bodo vpili: Gorje, gorje! in klicali bodo orača k žalovanju in izučene k žalovanju, naj plakajo;

¹⁷ in po vseh vinogradih bode plakanje. Kajti pojdem skozi tebe, pravi Gospod.

¹⁸ Gorje vam, ki želite dneva Gospodovega! Čemu naj vam bode dan Gospodov? Tema bode, ne pa luč.

¹⁹ Bode, kakor če kdo beži izpred leva, pa ga sreča medved; in stopi v hišo ter se nasloni na steno z roko, in ga piči kača.

²⁰ Ne bode li dan Gospodov tema, ne pa luč? črn mrak, ne pa svetloba?

²¹ Sovražim, zaničujem praznike vaše in slavnostna zborovanja vaša mi niso všeč;

²² ako mi tudi darujete žgalne in jedilne dritve, mi niso prijetne, in na mirovne daritve od vaše pitane živine se ne maram ozreti.

²³ Spravi izpred mene vrišč svojih pesmi, in brenkanja tvojih strun nočem poslušati.

²⁴ A naj se privali pravica kakor voda in pravičnost kakor vedno tekoč potok!

²⁵ Ali ste mi darovali v puščavi klalne in jedilne daritve štirideset let, o hiša Izraelova?

²⁶ Res, nosili ste šator svojega kralja¹ in kip svojih malikov, zvezdo boga svojega, kar ste si naredili.

1. Ali: Moloha. Besedi „kralj“ (melek) in „Moloh“ sta si podobni.

²⁷ Zato vas prepeljem v ujetništvo onostran Damaska, pravi Gospod, čigar ime Bog nad vojskami.