¹ In Bog je govoril vse te besede, rekoč:

² Jaz sem Gospod, Bog tvoj, ki sem te izpeljal iz dežele Egiptovske, iz hiše sužnosti.

³ Ne imej drugih bogov zraven mene.

⁴ Ne delaj si rezanih podob niti nikakršnih podob tega, kar je zgoraj na nebu, kar je spodaj na zemlji in kar je v vodah pod zemljo:

⁵ ne moli jih in ne časti jih, zakaj jaz sem Gospod, Bog tvoj, Bog mogočni, goreči, ki obiskujem krivico očetov na sinovih do tretjega in četrtega pokolenja tistih, ki me sovražijo,

⁶ in izkazujem milost tisočim onih, ki me ljubijo in izpolnjujejo zapovedi moje.

⁷ Ne imenuj po nemarnem imena Gospoda, svojega Boga, zakaj Gospod ne pusti brez kazni njega, ki bi imenoval ime njegovo po nemarnem.

⁸ Spominjaj se sobotnega dne, da ga posvečuješ.

⁹ Šest dni boš delal in opravljal ves posel svoj,

¹⁰ ali sedmi dan je čas počitka Gospodu, Bogu tvojemu: v njem ne opravljaj nobenega dela, ne ti, ne sin tvoj, ne hči tvoja, ne hlapec tvoj, ne dekla tvoja, ne živina tvoja, niti tujec, ki je v vratih tvojih.

¹¹ Zakaj v šestih dneh je ustvaril Gospod nebo in zemljo, morje in vse, kar je v njih, in sedmi dan je počival: zato je blagoslovil sobotni dan in ga posvetil.

¹² Spoštuj očeta svojega in mater svojo, da se podaljšajo dnevi tvoji v deželi, katero ti da Gospod, Bog tvoj.

¹³ Ne ubijaj.

¹⁴ Ne prešeštvuj.

¹⁵ Ne kradi.

¹⁶ Ne govori krivega pričevanja zoper bližnjega svojega.

¹⁷ Ne poželi hiše bližnjega svojega, ne poželi žene bližnjega svojega, ne hlapca njegovega, ne dekle njegove, ne vola, ne osla njegovega, ne ničesar, kar je bližnjega tvojega.

¹⁸ In vse ljudstvo je čulo grmenje in trombe glas in videlo plamene in kadečo se goro; in ko je ljudstvo to videlo, je trepetalo in se postavilo oddaleč.

¹⁹ In rekli so Mojzesu: Govóri ti z nami, in poslušali bomo; nikar pa naj ne govori z nami Bog, da ne umrjemo.

²⁰ In Mojzes reče ljudstvu: Ne bojte se, kajti zato, da bi vas izkusil je prišel Bog, in zato, da bode strah njegov pred vašim obličjem da ne grešite.

²¹ In stalo je ljudstvo oddaleč, Mojzes pa se je približal temi, v kateri je bil Bog.

²² In govoril je Gospod Mojzesu: Tako porečeš sinovom Izraelovim: Sami ste videli, da sem iz nebes govoril z vami.

²³ Ne delajte si ničesar zraven mene, bogov iz srebra in bogov iz zlata si nikar ne delajte!

²⁴ Napraviš mi oltar iz prsti, in na njem boš daroval svoje žgalne in mirovne daritve, svojo drobnico in goved svojo; na vsako mesto, kjerkoli storim, da se bo spominjalo imena mojega, bom prihajal k tebi in te blagoslovil.

²⁵ In če mi napraviš oltar iz kamenja, ne gradi ga iz rezanih kamenov: kajti ako si vihtel nad njim železo svoje, si ga oskrunil.

²⁶ Tudi ne boš stopal po stopnicah k oltarju mojemu, da se ne odkrije sramota tvoja pred njim.