¹ In to so sodne pravice, ki jim jih predložiš:

² Če kupiš hlapca Hebrejca, bo šest let služil, in sedmo leto odide v svobodo brezplačno.

³ Ako je prišel sam, sam tudi odide; ako je imel ženo, odide žena njegova ž njim.

⁴ Ako mu je dal njegov gospodar ženo in mu je rodila sinove ali hčere, tedaj bodo žena in otroci njeni njenega gospodarja, in on odide sam.

⁵ Ako bi pa rekel tisti hlapec: Ljubim gospodarja svojega, ženo svojo in otroke svoje, ne maram oditi v svobodo,

⁶ tedaj ga pripelje njegov gospodar pred sodnike,¹² in postavi ga k vratom ali k podboju in mu prebodi uho s šilom; in bode mu hlapec za vselej.

1. Dobesedno: bogove; enako tudi pogl. 22,7.8.27. Glej Ps 82,6 in Jn 10,34.35.
2. 2 Mz 22,7.8; 2 Mz 22,27; Ps 82,6; Jn 10,34.35

⁷ Če kdo proda svojo hčer za deklo, ne odide, kakor odhajajo hlapci.

⁸ Ako ne bi ugajala svojemu gospodu, ki si jo je zaročil, naj ji dovoli, da se odkupi; tujemu narodu je ne bo smel prodati, ker je nevzesto ravnal ž njo.

⁹ Ako jo pa zaroči sinu svojemu, ji izkaži pravico, kakršno imajo hčere.

¹⁰ Ako si vzame drugo za ženo: njenega živeža, njene obleke in zakonske dolžnosti naj ji ne krati.

¹¹ In ako ji ne da teh treh reči, naj odide brezplačno, brez odkupnine.

¹² Kdor udari človeka, da umrje, mora umreti.

¹³ Ako ga pa ni zalezoval, a Bog je pripustil, da je roka njegova smrtno zadela, ti odločim mesto, kamor naj zbeži.

¹⁴ Ako pa kdo snuje zlobo proti bližnjemu svojemu, da bi ga s prevaro usmrtil, ga odpraviš celo od oltarja mojega, da umrje.

¹⁵ In kdor udari očeta svojega ali mater svojo, mora umreti.

¹⁶ In kdor ukrade človeka in ga proda, ali če ga najdejo v roki njegovi, mora umreti.

¹⁷ In kdor preklinja očeta svojega ali mater svojo, mora umreti.

¹⁸ Če se moža spreta in drug drugega udarita s kamenom ali pa s pestjo, pa ne umre, ampak obleži v postelji:

¹⁹ ko zopet vstane in hodi zunaj ob palici, ne bodi kaznjen tisti, ki ga je udaril; samo naj mu poplača, kar je zamudil, in poskrbi mu, da popolnoma ozdravi.

²⁰ In če kdo tepe hlapca svojega ali deklo svojo s šibo, da umrjeta pod roko njegovo, mora biti kaznovan;

²¹ ako pa preživita eden ali dva dni, ne bodi kaznovan, ker sta njegov denar.

²² In če se možje tepó in udari kdo nosečo ženo, da izgubi zarod, druga poškodba pa se ji ne zgodi: mora plačati kazen v denarju, kolikor mu naloži mož tiste žene, in plača naj, kakor bodo sodniki določili.

²³ Če se pa zgodi poškodba, se mora dati življenje za življenje,

²⁴ oko za oko, zob za zob, roka za roko, noga za nogo,

²⁵ opeklina za opeklino, rana za rano, bula za bulo.

²⁶ In če kdo udari svojega hlapca ali svojo deklo v oko in ga skazi, naj ga odpusti v svobodo za oko njegovo.

²⁷ In če izbije zob svojemu hlapcu ali dekli svoji, naj ga odpusti v svobodo za zob njegov.

²⁸ In če vol pobode moža ali ženo, da umrjeta, bodi vol kamenan in mesa njegovega ne smejo jesti; volov gospodar pa bodi brez krivde.

²⁹ Ako pa je bil vol bodljiv poprej in so posvarili gospodarja njegovega, pa ga ni zapiral, in usmrti moža ali ženo, naj kamenajo vola in tudi gospodarja njegovega naj umoré.

³⁰ Če se mu pa naloži poravnava, naj plača za odrešitev življenja svojega vse, kolikor mu nalože.

³¹ Najsi je pobodel sina ali hčer, naj ravnajo ž njim po tem sodnem pravu.

³² Ako pa vol pobode hlapca ali deklo, naj plača njegov lastnik njiju gospodarju trideset srebrnikov, in vola naj s kamenjem posujejo.

³³ In če kdo odpre jamo ali če kdo izkoplje jamo in je ne pokrije, in pade vanjo vol ali osel,

³⁴ naj povrne posestnik jame: v denarju naj plača njiju gospodarju, mrtva žival pa bodi njegova.

³⁵ In če vol rani vola sosedovega, da pogine, naj prodasta živega vola in si razdelita izkupiček, pa tudi mrtvega vola.

³⁶ Ako pa se je vedelo, da je bil vol bodljiv poprej in ga ni zapiral njegov gospodar, naj povrne vola za vola, in mrtvi bodi njegov.