¹ Torej to so sodbe, ki jih boš postavil prednje.

² Če kupiš hebrejskega služabnika, naj ti služi šest let. V sedmem letu pa naj odide prost, brez plačila.¹

1. 3 Mz 25,41; 5 Mz 15,12; Jer 34,14

³ Če je sam¹ prišel, naj sam odide. Če je bil poročen, potem naj njegova žena odide z njim.

1. sam: hebr. s svojim telesom.

⁴ Če mu je njegov gospodar dal ženo in mu je rodila sinove ali hčere, naj bodo žena in njeni otroci [od] njegovega gospodarja, on pa naj odide sam.

⁵ Če mu bo služabnik jasno¹ rekel: ›Ljubim svojega gospodarja, svojo ženo in svoje otroke; ne bom odšel svoboden,‹

1. jasno: hebr. rekoč.

⁶ § potem naj ga njegov gospodar privede k sodnikom. Prav tako naj ga privede k vratom ali k podboju in njegov gospodar naj njegovo uho prebode s šilom, on pa naj mu za vedno služi.

⁷ ¶ Če človek proda svojo hčer, da postane dekla, naj ona ne odide, kakor storijo služabniki.

⁸ Če ne ugaja¹ svojemu gospodarju, ki si jo je zaročil, tedaj naj bo odkupljena. Ne bo imel oblasti, da jo proda v tuj narod, glede na to, da je z njo ravnal varljivo.

1. ne ugaja…: hebr. bo zlo v očeh njenega gospodarja itd.

⁹ Če jo je zaročil svojemu sinu, naj z njo postopa po načinu hčera.

¹⁰ Če si vzame drugo ženo, naj njene hrane, njenega oblačila in njene zakonske dolžnosti ne zmanjša.

¹¹ Če ji ne stori teh treh stvari, potem naj ta odide ven prosta, brez denarja.

¹² ¶ Kdor udarja človeka, tako da umre, naj bo zagotovo usmrčen.¹

1. 3 Mz 24,17

¹³ Če človek ne preži nanj, temveč ga Bog izroči v njegovo roko, potem bom¹ določil kraj, kamor naj zbeži.

1. 5 Mz 19,3

¹⁴ Toda če pride človek prepotentno nad svojega bližnjega, da ga z zvijačo ubije, ga odvedi od mojega oltarja, da lahko umre.

¹⁵ ¶ Kdor udarja svojega očeta ali svojo mater, naj bo zagotovo usmrčen.

¹⁶ ¶ Kdor ugrabi človeka in ga prodaja ali če je le-ta najden v njegovi roki, naj bo zagotovo usmrčen.

¹⁷ ¶ Kdor¹ preklinja² svojega očeta ali svojo mater, naj bo zagotovo usmrčen.

1. 3 Mz 20,9; Prg 20,20; Mt 15,4; Mr 7,10
2. preklinja: ali, zasramuje.

¹⁸ ¶ Če se moža skupaj prepirata in je eden udaril drugega¹ s kamnom ali s svojo pestjo, pa ta ne umre, temveč se drži svoje postelje;

1. drugega: ali, svojega bližnjega.

¹⁹ § če ta ponovno vstane in hodi okoli na svoji palici, potem naj bo tisti, ki ga je udaril, oproščen. Samo plačal mu bo za izgubo¹ njegovega časa in poskrbel bo, da bo temeljito ozdravljen.

1. izgubo…: hebr. njegovo prenehanje.

²⁰ ¶ Če človek udari svojega služabnika ali svojo služabnico s palico in le-ta pod njegovo roko umre, naj bo zagotovo kaznovan.¹

1. kaznovan: hebr. maščevan.

²¹ Vendar če preživi dan ali dva, naj ne bo kaznovan, kajti on je njegov denar.

²² ¶ Če se moža prepirata in poškodujeta nosečnico, tako da njen sad odide od nje in ne sledi nobena škoda, naj bo ta zagotovo kaznovan glede na to, kakor mu naloži ženin soprog. Plača naj, kakor mu bodo določili sodniki.

²³ Če sledi katerakoli nesreča, potem boš dal življenje za življenje,

²⁴ oko za oko, zob za zob, roko za roko, stopalo za stopalo,¹

1. 3 Mz 24,20; 5 Mz 19,21; Mt 5,38

²⁵ § opeklino za opeklino, rano za rano, udarec z bičem za udarec z bičem.

²⁶ ¶ Če človek udari oko svojega služabnika ali oko svoje služabnice, da le-ta propade, naj ga pusti oditi svobodnega zaradi njegovega očesa.

²⁷ Če svojemu slugi izbije zob ali zob svoji dekli, naj ga pusti oditi prostega zaradi njegovega zoba.

²⁸ ¶ Če vol zabode moškega ali žensko, da umreta, potem naj bo vol¹ zagotovo kamnan in njegovo meso naj se ne jé, toda lastnik vola naj bo oproščen.

1. 1 Mz 9,5

²⁹ Toda če je imel vol navado, da je s svojim rogom bodel v preteklem času in je bilo to pričevano njegovemu lastniku, pa ga ta ni držal zaprtega, temveč da je usmrtil moškega ali žensko, naj bo vol kamnan in tudi njegov lastnik naj bo usmrčen.

³⁰ Če mu bo naložena vsota denarja, potem naj da za odkupnino svojega življenja, karkoli mu bo naloženo.

³¹ Če je nabodel sina ali nabodel hčer, naj mu bo storjeno glede na to sodbo.

³² Če bo vol pobodel sluga ali deklo, naj njihovemu gospodarju da trideset šeklov srebra, vol pa naj bo kamnan.

³³ ¶ Če bo človek odprl jamo ali če bo človek izkopal jamo in je ne bo pokril in vanjo pade vol ali osel,

³⁴ naj lastnik jame to dobro naredi in da denar lastniku le-teh; mrtva žival pa naj bo njegova.

³⁵ ¶ Če pa vol nekega človeka poškoduje drugega, da ta umre, potem naj prodajo živega vola in razdelijo denar od njega; in prav tako naj razdelijo mrtvega vola.

³⁶ Ali če je bilo znano, da je imel vol navado v preteklem času bosti, pa ga njegov lastnik ni imel zaprtega, naj zagotovo plača vola za vola, mrtvi pa naj bo njegov.