¹ Mojzes je odgovoril in rekel: »Toda, glej, ne bodo mi verjeli niti prisluhnili mojemu glasu, kajti rekli bodo: ›Gospod se ti ni prikazal.‹«

² Gospod mu je rekel: »Kaj je to v tvoji roki?« Rekel je: »Palica.«

³ Rekel je: »Vrzi jo na tla.« Vrgel jo je na tla in ta je postala kača in Mojzes je pobegnil pred njo.

⁴ Gospod je rekel Mojzesu: »Iztegni svojo roko in jo primi za rep.« Iztegnil je svojo roko in jo ujel in v njegovi roki je postala palica.

⁵ »Da bodo oni lahko verjeli, da se ti je prikazal Gospod, Bog njihovih očetov, Bog Abrahama, Bog Izaka in Bog Jakoba.«

⁶ ¶ Gospod mu je nadalje rekel: »Sedaj daj svojo roko v svoje naročje.« Svojo roko je položil v svoje naročje, ko pa jo je izvlekel, glej, je bila njegova roka gobava kakor sneg.

⁷ Rekel je: »Svojo roko ponovno daj v svoje naročje.« In ponovno je svojo roko položil v svoje naročje in izvlekel jo je iz svojega naročja in glej, ponovno je bila spremenjena kakor drugo njegovo meso.

⁸ »Zgodilo se bo, če ti ne bodo verjeli niti prisluhnili glasu prvega znamenja, da bodo verjeli glasu zadnjega znamenja.

⁹ Zgodilo se bo, če ne bodo verjeli tudi tema dvema znamenjema niti prisluhnili tvojemu glasu, da boš iz reke zajel vodo in jo izlil na suho zemljo in voda, ki jo zajameš iz reke, bo na suhih tleh postala¹ kri.«

1. bo postala: hebr. bo in bo.

¹⁰ ¶ Mojzes je Gospodu rekel: »Oh moj Gospod, jaz nisem zgovoren,¹ niti poprej² niti odkar si spregovoril svojemu služabniku, temveč sem počasen za govorjenje in počasnega jezika.«

1. zgovoren: hebr. človek besed.
2. poprej: hebr. od včeraj, niti od tretjega dne.

¹¹ Gospod mu je rekel: »Kdo je naredil človekova usta? Ali kdo naredi nemega ali gluhega ali da vidi ali slepega? Ali ne jaz, Gospod?

¹² Sedaj torej pojdi in jaz bom s¹ tvojimi usti in te učil kaj boš govoril.«

1. Mt 10,19; Mr 13,11; Lk 12,11

¹³ Rekel je: »Oh moj Gospod, pošlji, prosim te, po roki tistega, ki ga¹ ti hočeš poslati.«

1. ga…: ali, naj bi ga ti poslal.

¹⁴ Gospodova jeza je bila vžgana zoper Mojzesa in rekel je: »Mar ni Lévijevec Aron tvoj brat? Vem, da lahko dobro govori. In tudi, glej, prihaja, da te sreča in ko te zagleda, bo v svojem srcu vesel.

¹⁵ Ti mu boš govoril in v njegova usta polagal besede in jaz bom s tvojimi usti in z njegovimi usti in vaju učil, kaj bosta storila.

¹⁶ On bo tvoj govornik ljudstvu in on bo, celó on bo tebi namesto ust in ti¹ boš njemu namesto Boga.

1. 2 Mz 7,1

¹⁷ In v svojo roko boš vzel to palico, s katero boš delal znamenja.«

¹⁸ ¶ Mojzes je odšel, se vrnil k svojemu tastu Jitru in mu rekel: »Pusti me iti, prosim te in se vrniti k mojim bratom, ki so v Egiptu in videti ali so še živi.« Jitro¹ je Mojzesu rekel: »Pojdi v miru.«

1. Jitro: hebr. Jeter.

¹⁹ Gospod je v Midjánu rekel Mojzesu: »Pojdi, vrni se v Egipt, kajti vsi ljudje, ki so ti stregli po življenju, so mrtvi.«

²⁰ Mojzes je vzel svojo ženo in svoja sinova in jih posadil na osla in se vrnil v egiptovsko deželo in Mojzes je v svojo roko vzel Božjo palico.

²¹ Gospod je rekel Mojzesu: »Ko greš, da se vrneš v Egipt, glej, da boš pred faraonom storil vse te čudeže, ki sem jih položil v tvojo roko, toda jaz bom zakrknil njegovo srce, da ljudstvu ne bo dovolil oditi.

²² Faraonu boš rekel: ›Tako govori Gospod, Izrael je moj sin, celo moj prvorojenec‹

²³ in jaz ti pravim: ›dovoli mojemu sinu oditi, da mi bo lahko služil. Če pa mu boš odklonil oditi, glej, bom ubil tvojega sina, celó tvojega prvorojenca.‹«

²⁴ ¶ Pripetilo se je po poti v gostišče, da ga je srečal Gospod in si prizadeval, da ga ubije.

²⁵ Tedaj je Cipóra vzela oster kamen¹ in odrezala prednjo kožico svojega sina in jo vrgla² k njegovim stopalom ter rekla: »Zagotovo si mi krvav soprog.«

1. kamen: ali, nož.
2. jo vrgla…: hebr. storila, da se je dotaknila njegovih stopal.

²⁶ Tako ga je pustil oditi. Potem je rekla: »Krvav soprog si zaradi obreze.«

²⁷ ¶ Gospod je rekel Aronu: »Pojdi v divjino, da srečaš Mojzesa.« Ta je odšel in ga srečal na gori Boga ter ga poljubil.

²⁸ Mojzes je povedal Aronu vse besede Gospoda, ki ga je poslal in vsa znamenja, ki mu jih je zapovedal.

²⁹ ¶ Mojzes in Aron sta odšla ter zbrala skupaj vse starešine Izraelovih otrok

³⁰ in Aron je govoril vse besede, ki jih je Gospod govoril Mojzesu in v očeh ljudstva storil znamenja.

³¹ Ljudje so verovali in ko so slišali, da je Gospod obiskal Izraelove otroke in da je pogledal na njihovo stisko, potem so sklonili svoje glave in oboževali.