¹ Ko je Jitro,¹ midjánski duhovnik, Mojzesov tast, slišal o vsem, kar je Bog storil za Mojzesa in za svoje ljudstvo Izraela in da je Gospod Izraela privedel iz Egipta,

1. 2 Mz 2,16

² je potem Mojzesov tast Jitro vzel Mojzesovo ženo Cipóro, potem ko jo je ta poslal nazaj

³ in njena dva sinova, od katerih je bilo enemu ime¹ Geršóm;² kajti rekel je: »Neznanec sem bil v tuji deželi,«

1. 2 Mz 2,22
2. Geršóm: to je, Tujec tukaj.

⁴ ime drugega pa je bilo Eliézer;¹ kajti: »Bog mojega očeta,« je rekel, »je bil moja pomoč in me osvobodil pred faraonovim mečem.«

1. Eliézer: to je, Moj Bog je pomoč.

⁵ Mojzesov tast Jitro je prišel, z njegovima sinovoma in njegovo ženo, k Mojzesu v divjino, kjer je bil utaborjen pri gori Boga

⁶ in Mojzesu je rekel: »Jaz, tvoj tast Jitro, sem prišel k tebi in tvoja žena in njena dva sinova z njo.«

⁷ ¶ Mojzes je odšel ven, da sreča svojega tasta in se globoko priklonil ter ga poljubil. Drug drugega sta vprašala o njuni blaginji¹ in prišla v šotor.

1. njuni blaginji: hebr. njunem miru.

⁸ Mojzes je svojemu tastu povedal vse, kar je zaradi Izraela Gospod storil faraonu in Egipčanom in vse muke, ki so prišle¹ nadnje na poti in kako jih je Gospod osvobodil.

1. prišle…: hebr. jih našle.

⁹ Jitro se je razveselil zaradi vse dobrote, ki jo je Gospod storil Izraelu, ki ga je osvobodil iz roke Egipčanov.

¹⁰ Jitro je rekel: »Blagoslovljen bodi Gospod, ki vas je osvobodil iz roke Egipčanov in iz roke faraona, ki je ljudstvo osvobodil izpod roke Egipčanov.

¹¹ Sedaj vem, da je Gospod večji od vseh bogov, kajti¹ v stvari, v kateri so oni ponosno postopali, je bil on nad njimi.«

1. 2 Mz 1,10; 2 Mz 1,16; 2 Mz 1,22; 2 Mz 5,7; 2 Mz 14,18

¹² Mojzesov tast Jitro, je vzel žgalno daritev, klavne daritve za Boga in prišel je Aron ter vse Izraelove starešine, da z Mojzesovim tastom jedo kruh pred Bogom.

¹³ ¶ In pripetilo se je naslednji dan, da se je Mojzes usedel, da sodi ljudstvu in ljudstvo je stalo pri Mojzesu od jutra do večera.

¹⁴ Ko je Mojzesov tast videl vse to, kar je počel ljudstvu, je rekel: »Kaj je ta stvar, ki jo počneš ljudstvu? Zakaj ti sam sediš, vse ljudstvo pa stoji pri tebi od jutra do večera?«

¹⁵ Mojzes je svojemu tastu rekel: »Ker ljudstvo prihaja k meni, da povprašuje od Boga.

¹⁶ Kadar imajo zadevo, pridejo k meni in jaz sodim med enim¹ in drugim in jaz jim dam spoznavati zakone Boga in njegove postave.«

1. enim…: hebr. človekom in njegovim rojakom.

¹⁷ Mojzesov tast pa mu je rekel: »Stvar, ki jo počneš, ni dobra.

¹⁸ Zagotovo se boš¹ izčrpal, tako ti in to ljudstvo, ki je s teboj, kajti ta stvar je zate pretežka; ti² tega nisi zmožen opravljati sam.

1. se boš…: hebr. boš s slabljenjem oslabel.
2. 5 Mz 1,9

¹⁹ Prisluhni torej mojemu glasu, dal ti bom nasvet in Bog bo s teboj: ›Ti bodi za ljudstvo usmerjen k Bogu, da boš zadeve lahko prinašal k Bogu.

²⁰ Učil jih boš odredbe in postave in kazal jim boš pot, po kateri morajo hoditi in delo, ki ga morajo opraviti.

²¹ Poleg tega boš izmed vsega ljudstva priskrbel sposobne može, takšne, ki se bojijo Boga, može resnice, ki sovražijo pohlepnost. Nad njimi postavi takšne, da bodo vodje nad tisočimi in vodje nad stotimi, vodje nad petdesetimi in vodje nad desetimi.

²² Ti naj sodijo ljudstvu v vseh obdobjih in zgodilo se bo, da se bo vsaka velika zadeva prinesla predte, toda vsako majhno zadevo bodo sodili oni. Tako bo zate lažje, oni pa bodo breme nosili s teboj.

²³ Če boš storil to stvar in ti Bog tako zapove, potem boš zmožen vzdržati in tudi vse to ljudstvo bo v miru hodilo k svojemu kraju.‹«

²⁴ Tako je Mojzes prisluhnil glasu svojega tasta in storil vse, kar je ta rekel.

²⁵ Mojzes je izbral sposobne može iz vsega Izraela in jih naredil poglavarje nad ljudstvom, vodje nad tisočimi, vodje nad stotimi, vodje nad petdesetimi in vodje nad desetimi.

²⁶ Sodili so ljudstvu v vseh obdobjih. Težje stvari so prinašali k Mojzesu, toda vsako majhno zadevo so sodili sami.

²⁷ ¶ In Mojzes je pustil svojemu tastu oditi in ta je odšel svojo pot v svojo lastno deželo.