¹ Gospod je rekel Mojzesu: »Še eno nadlogo več bom privedel nad faraona in nad Egipt, potem vam bo pustil oditi. Ko vam bo pustil oditi, vas bo zagotovo vse skupaj sunil od tod.

² Govori torej v ušesa ljudstvu in naj si vsak mož izposodi od svojega soseda in vsaka ženska od svoje sosede dragocenosti¹ iz srebra in dragocenosti iz zlata.«

1. 2 Mz 3,22; 2 Mz 12,35

³ Gospod je dal ljudstvu naklonjenost v očeh Egipčanov. Poleg tega je bil človek Mojzes¹ zelo velik v egiptovski deželi, v očeh faraonovih služabnikov in v očeh ljudstva.

1. Prd 45,1

⁴ ¶ Mojzes je rekel: »Tako govori Gospod: ›Okoli¹ polnoči bom odšel ven, v sredo Egipta.

1. 2 Mz 12,29

⁵ Vsi prvorojenci v egiptovski deželi bodo umrli, od faraonovega prvorojenca, ki sedi na njegovem prestolu, celo do prvorojenca dekle, ki je za mlinom in vse prvorojeno od živali.

⁶ Veliko vpitje bo po vsej egiptovski deželi, kot takšnega tam ni bilo niti ne bo več podobnega temu.

⁷ Toda zoper kateregakoli izmed Izraelovih otrok niti pes ne bo premaknil svojega jezika, zoper človeka ali žival, da boste lahko vedeli, kako Gospod postavlja razliko med Egipčani in Izraelom.‹

⁸ Vsi ti tvoji služabniki bodo prišli dol k meni in se mi priklonili, rekoč: ›Pojdi ven ti in vse ljudstvo, ki ti sledi.‹¹ In potem bom šel ven.« In od faraona je odšel v veliki jezi.

1. ki ti sledi…: hebr. ki je pri tvojih stopalih.

⁹ Gospod je rekel Mojzesu: »Faraon vama ne bo prisluhnil, da bodo moji čudeži lahko pomnoženi v egiptovski deželi.«

¹⁰ Mojzes in Aron sta vse te čudeže storila pred faraonom, Gospod pa je zakrknil faraonovo srce, tako da ta ne bi pustil Izraelovih otrok oditi ven iz svoje dežele.