¹ Gospod je spregovoril Mojzesu, rekoč:

² »Posvéti mi vse prvorojeno, karkoli odpre maternico med Izraelovimi otroki, tako od ljudi in od živali. To je moje.«¹

1. 2 Mz 22,29; 2 Mz 34,19; 3 Mz 27,26; 4 Mz 3,13; 4 Mz 8,16; Lk 2,23

³ ¶ Mojzes je rekel ljudstvu: »Spominjajte se tega dne, na katerega ste prišli iz Egipta, iz hiše sužnosti;¹ kajti z močjo roke vas je Gospod privedel iz tega kraja. Tam se ne bo jedlo nič kvašenega kruha.

1. sužnosti: hebr. služabnikov.

⁴ Ta dan ste prišli ven v mesecu abíbu.

⁵ ¶ Zgodilo se bo, ko vas bo Gospod privedel v deželo Kánaancev, Hetejcev, Amoréjcev, Hivéjcev in Jebusejcev, ki jo je prisegel vašim očetom, da vam jo da, deželo, kjer tečeta mleko in med, da se boš v tem mesecu držal te službe.

⁶ Sedem dni boš jedel nekvašeni kruh in na sedmi dan bo praznik Gospodu.

⁷ Nekvašeni kruh se bo jedel sedem dni in tam pri tebi naj ne bo videti nobenega kvašenega kruha niti ne bo kvasa s teboj v vseh tvojih četrtih.

⁸ ¶ Tistega dne boš svojemu sinu pokazal, rekoč: ›To je storjeno zaradi tega, kar mi je storil Gospod, ko sem izšel iz Egipta.‹

⁹ To ti bo za znamenje na tvoji roki in za spomin med tvojimi očmi, da bo lahko Gospodova postava v tvojih ustih, kajti z močno roko te je Gospod privedel iz Egipta.

¹⁰ Držal se boš torej te odredbe v njenem času iz leta v leto.

¹¹ ¶ Zgodilo se bo, ko te bo Gospod pripeljal v deželo Kánaancev, kakor je prisegel tebi in tvojim očetom in ti jo bo dal,

¹² da boš oddvojil¹ Gospodu vse, kar odpre maternico in vsak prvenec, ki pride iz živali, ki jo imaš; samci bodo Gospodovi.²

1. oddvojil…: hebr. povzročil, da gre skozi.
2. 2 Mz 22,29; 2 Mz 34,19; Ezk 44,30

¹³ Vsakega prvenca osla pa boš odkupil z jagnjetom.¹ Če pa ga ne boš odkupil, potem mu boš zlomil tilnik. Med svojimi otroki boš odkupil vsakega moškega prvorojenca.

1. jagnjetom: ali, kozličkom.

¹⁴ ¶ Zgodilo se bo, ko te tvoj sin vpraša, v¹ času, ki pride, rekoč: ›Kaj je to?‹ da mu boš rekel: ›Z močjo roke nas je Gospod privedel iz Egipta, iz hiše sužnosti.

1. v…: hebr. jutri.

¹⁵ Pripetilo se je, ko nas je faraon komajda odpustil, da je Gospod usmrtil vse prvorojene v egiptovski deželi, tako prvorojene od človeka, kakor prvorojene od živali.‹ Zato žrtvujem Gospodu vse, kar odpre maternico in so samci. Toda vse prvorojene izmed svojih otrok odkupim.

¹⁶ To bo za simbol na tvoji roki in za načelek med tvojimi očmi, kajti z močjo roke nas je Gospod privedel iz Egipta.«

¹⁷ ¶ Pripetilo se je, ko je faraon ljudstvu pustil oditi, da jih Bog ni vodil po poti dežele Filistejcev, čeprav je bila ta blizu, kajti Bog je rekel: »Da se ne bi morda ljudstvo pokesalo, ko zagleda vojno in se vrnejo v Egipt,«

¹⁸ § ampak je Bog ljudstvo vodil naokoli, po poti divjine Rdečega morja in Izraelovi otroci so se postrojeni¹ dvignili iz egiptovske dežele.

1. postrojeni: ali, po pet v vrsti; [ali, v vrstah.]

¹⁹ Mojzes je s seboj vzel Jožefove kosti, kajti ta je strogo zaprisegel Izraelove otroke, rekoč: »Bog¹ vas bo zagotovo obiskal; in vi boste s seboj odnesli moje kosti proč od tod.«

1. 1 Mz 50,25; Joz 24,32

²⁰ ¶ In napotili so se na svoje potovanje iz Sukóta in se utaborili v Etámu, na robu divjine.¹

1. 4 Mz 33,6

²¹ In Gospod je hodil podnevi pred njimi v oblačnem stebru, da jih vodi po poti, ponoči pa v ognjenem stebru, da jim daje svetlobo, da bi hodili podnevi in ponoči.¹

1. 4 Mz 14,14; 5 Mz 1,33; Ps 78,14; 1 Kor 10,1

²² Izpred ljudstva ni vzel proč oblačnega stebra podnevi niti¹ ognjenega stebra ponoči.

1. Neh 9,19