¹ Gospod je rekel Mojzesu: »Poglej, naredil sem te faraonu za boga. Tvoj brat Aron pa bo tvoj prerok.

² Govoril boš vse, kar ti ukažem. Tvoj brat Aron pa bo govoril faraonu, da Izraelove otroke pošlje iz svoje dežele.

³ Zakrknil bom faraonovo srce in pomnožil svoja znamenja in svoje čudeže v egiptovski deželi.

⁴ Toda faraon vama ne bo prisluhnil, da bom svojo roko lahko položil nad Egipt in izpeljal svoje vojske in svoje ljudstvo, Izraelove otroke, z velikimi sodbami, iz egiptovske dežele.

⁵ In Egipčani bodo spoznali, da jaz sem Gospod, ko iztegnem svojo roko nad Egipt in Izraelove otroke izpeljem izmed njih.«

⁶ Mojzes in Aron sta storila; kakor jima je Gospod zapovedal, tako sta storila.

⁷ Mojzes je bil star osemdeset¹ let, Aron pa triinosemdeset let, ko sta govorila faraonu.

1. [Leta 1491 pr. Kr.]

⁸ ¶ Gospod je spregovoril Mojzesu in Aronu, rekoč:

⁹ »Ko vama bo faraon rekel, rekoč: ›Pokažita mi čudež za vas,‹ potem boš rekel Aronu: ›Vzemi svojo palico in jo vrzi pred faraona‹ in le-ta bo postala kača.«

¹⁰ ¶ Mojzes in Aron sta odšla k faraonu in storila, kakor jima je Gospod zapovedal. Aron je svojo palico vrgel pred faraona in pred njegove služabnike in postala je kača.

¹¹ Potem je tudi faraon poklical modre može in čarodeje. Torej egiptovski čarovniki, tudi oni so na podoben način storili s svojimi izrekanji urokov.

¹² Kajti vsak je vrgel svojo palico in postale so kače, toda Aronova palica je požrla njihove palice.

¹³ § In zakrknil je faraonovo srce, da jim ni prisluhnil, kakor je rekel Gospod.

¹⁴ ¶ Gospod je rekel Mojzesu: »Faraonovo srce je zakrknjeno, odklanja pustiti ljudstvo, da odide.

¹⁵ Zjutraj pojdi k faraonu. Glej, on gre ven k vodi in [ko] pride, boš stal nasproti pri rečnem bregu in palico, ki je bila spremenjena v kačo, boš vzel v svojo roko.

¹⁶ Rekel mu boš: ›Gospod, Bog Hebrejcev, me je poslal k tebi, rekoč: ›Odpusti moje ljudstvo, da mi bodo lahko služili v divjini‹ in glej, doslej nisi hotel poslušati.‹

¹⁷ Tako govori Gospod: ›V tem boš vedel, da sem jaz Gospod. Glej, s palico, ki je v moji roki, bom udaril na vode, ki so v reki in spremenjene bodo v kri.

¹⁸ Ribe, ki so v reki, bodo poginile in reka bo zaudarjala in Egipčanom se bo gnusilo piti vodo iz reke.‹«

¹⁹ ¶ Gospod je spregovoril Mojzesu: »Reci Aronu: ›Vzemi svojo palico in iztegni svojo roko nad egiptovske vode, nad njihove vodotoke, nad njihove reke, nad njihove ribnike in nad vse njihove vodne tolmune,¹ da bodo lahko postali kri in da bo lahko kri po vsej egiptovski deželi, tako v posodah iz lesa, kakor v posodah iz kamna.‹«

1. tolmune…: hebr. zbiranja njihovih voda.

²⁰ Mojzes in Aron sta storila tako kakor je Gospod zapovedal in ta je dvignil¹ palico in udaril vode, ki so bile v reki, pred faraonovim pogledom in pogledom njegovih služabnikov, in vse vode,² ki so bile v reki, so bile spremenjene v kri.

1. 2 Mz 17,5
2. Ps 78,44

²¹ Ribe, ki so bile v reki, so poginile in reka je smrdela in Egipčani niso mogli piti vode iz reke in kri je bila po vsej egiptovski deželi.

²² Egiptovski čarovniki¹ so tako storili s svojimi izrekanji urokov in faraonovo srce je bilo zakrknjeno niti jima ni prisluhnil, kakor je rekel Gospod.

1. Mdr 17,7

²³ Faraon se je obrnil in odšel v svojo hišo niti tudi ni k temu usmeril svojega srca.

²⁴ Vsi Egipčani so okoli reke kopáli za vodo, da [bi] pili, kajti vode iz reke niso mogli piti.

²⁵ Dopolnjenih je bilo sedem dni, potem ko je Gospod udaril reko.