¹ Oh Izrael, vrni se h Gospodu, svojemu Bogu, kajti padel si zaradi svoje krivičnosti.¹

1. [Jer 2,17]; [Jer 4,18]; [5 Mz 30,19]

² S seboj vzemite besede in se obrnite h Gospodu. Recite mu: ›Odvzemi proč vso krivičnost in nas¹ milostljivo sprejmi, tako bomo povrnili teleta² svojih ustnic.‹

1. nas…: ali, nam daj dobro.
2. Heb 13,15

³ Asúr nas ne bo rešil, ne bomo jahali na konjih niti delu naših rok ne bomo več rekli: ›Vi ste naši bogovi,‹ kajti v tebi osiroteli najde usmiljenje.

⁴ ¶ Jaz bom ozdravil njihov odpad, velikodušno jih bom ljubil, kajti moja jeza se je odvrnila od njega.

⁵ Izraelu bom kakor rosa. Rasel¹ bo kakor lilija in svoje korenine poganjal² kakor Libanon.

1. Rasel: ali, Cvetel.
2. poganjal: hebr. udaril.

⁶ Njegove mladike se¹ bodo razširile in njegova lepota bo kakor oljka in njegov vonj kakor Libanon.

1. se…: hebr. bodo poganjale.

⁷ Tisti, ki prebivajo pod njegovo senco,¹ se bodo vrnili;² oživeli bodo kakor žito in rastli³ kakor trta. Njegova vonjava⁴ bo kakor libanonsko vino.

1. [Ps 91,1]
2. [Jer 23,7-8]
3. rastli: ali, cveteli.
4. vonjava: ali, spomenik.

⁸ ¶ Efrájim bo rekel: ›Kaj imam še opraviti z maliki?‹ Slišal sem ga in ga opazil. Podoben sem zeleni cipresi. Od mene je najti tvoj sad.

⁹ Kdo je moder in bo razumel te stvari? Razsoden in jih bo spoznal? Kajti Gospodove poti so pravilne in pravični se bo ravnal po njih. Toda prestopniki bodo padli na njih.«¹

1. [Prg 9,10]