¹ V tretjem letu kraljevanja Judovega kralja Jojakíma¹² je prišel babilonski kralj Nebukadnezar iz Babilona do Jeruzalema in ga oblegal.

1. [Leta 605 pr. Kr.]
2. 2 Kr 24,2; 2 Krn 36,6

² Gospod je Judovega kralja Jojakíma izročil v njegovo roko, z delom posod iz Božje hiše, ki jih je odnesel v deželo Šinár, k hiši svojega Boga in posode je prinesel v zakladno hišo svojega boga.

³ ¶ Kralj je spregovoril Ašpenázu, gospodarju svojih evnuhov, da naj privede nekatere izmed Izraelovih otrok, izmed kraljevega potomstva in izmed princev,¹

1. [Iz 39,7]

⁴ otroke, na katerih ni bilo madeža, temveč lepega videza in spretne v vsej modrosti in bistroumne v spoznanju in razumevanju znanosti in takšne, ki imajo v sebi zmožnost stati v kraljevi palači in ki bi jih lahko učili znanja in jezika Kaldejcev.

⁵ Kralj jim je določil dnevno preskrbo kraljeve hrane in od vina, ki¹ ga je pil. Tako jih je hranil tri leta, da bi ob njihovem izteku lahko stali pred kraljem.

1. ki…: hebr. njegovega pitja.

⁶ Torej med temi so bili od Judovih otrok Daniel, Hananjá, Mišaél in Azarjá,

⁷ ki jim je princ evnuhov dal imena, kajti Danielu¹ je dal ime Beltšacár,² Hananjáju³ Šadráh, Mišaélu⁴ Mešáh in Azarjáju⁵ Abéd Negó.

1. [Daniel: hebr. sodnik od Boga.]
2. [Beltšacár: kaldejsko, naklonjen Belu.]
3. [Hananjá: hebr. Jahve je bil naklonjen.]
4. [Mišaél: hebr. kdo (je), kaj Bog (je).]
5. [Azarjája: hebr. Jahve je pomagal.]

⁸ ¶ Toda Daniel se je v svojem srcu namenil, da se ne bi omadeževal z deležem kraljeve hrane niti z vinom, ki ga je ta pil, zatorej je od princa evnuhov prosil, da se mu ne bi bilo treba omadeževati.

⁹ Torej Bog je Daniela privedel v naklonjenost in nežno prijaznost s princem evnuhov.

¹⁰ Princ evnuhov je Danielu rekel: »Bojim se svojega gospoda kralja, ki vam je določil vašo hrano in vašo pijačo, kajti zakaj bi videl vaša obličja videti slabša¹ kakor od otrok, ki so iz vaše² vrste? Potem bi mene prisilili ogrožati mojo glavo kralju.«

1. slabša: hebr. bolj potrta.
2. vaše…: ali, vaše dobe, ali, vašega trajanja.

¹¹ § Potem je Daniel rekel Melzarju,¹ ki ga je princ evnuhov postavil nad Daniela, Hananjája, Mišaéla in Azarjája:

1. Melzarju: ali, oskrbniku.

¹² »Potrdi svojim služabnikom, rotim te, deset dni, in naj nam dajo za jesti¹ rastlinsko hrano² in vodo za pitje.

1. za jesti…: hebr. da bomo lahko jedli itd.
2. rastlinsko hrano: hebr. od rastlinske hrane; nekaj kar se seje.

¹³ Potem naj bodo naša obličja ogledana pred teboj in obličje otrok, ki jedo od deleža kraljeve hrane, in kakor vidiš [tako] postopaj s svojimi služabniki.«

¹⁴ Tako se je ta strinjal z njimi v tej zadevi in jim potrdil deset dni.

¹⁵ Ob koncu desetih dni so bila njihova obličja videti svetlejša in obilnejša v mesu kakor od vseh otrok, ki so jedli od deleža kraljeve hrane.

¹⁶ § Potem je Melzar odvzel delež njihove hrane in vino, ki naj bi ga pili in jim dajal rastlinsko hrano.

¹⁷ ¶ Glede teh štirih otrok, jim je Bog dal znanje in spretnost v vsem učenju in modrosti. Daniel¹ je imel razumevanje o vseh videnjih in sanjah.

1. Daniel…: ali, Daniela je pripravil razumeti.

¹⁸ Torej ob koncu dni,¹ o katerih je kralj rekel, da naj jih privede, jih je potem princ evnuhov privedel pred Nebukadnezarja.

1. [Dan 1,5]

¹⁹ Kralj se je z njimi pogovarjal in med njimi vsemi ni našel nikogar podobnega Danielu, Hananjáju, Mišaélu in Azarjáju.¹ Zato so stali pred kraljem.

1. [Dan 1,17]; [Ps 119,99]

²⁰ V vseh vrstah modrosti¹ in razumevanja, ki jih je kralj poizvedel od njih, jih je našel desetkrat boljše od vseh čarovnikov in astrologov, ki so bili v vsem njegovem območju.

1. modrosti…: hebr. modrosti razumevanja.

²¹ Daniel je ostal celó do prvega leta kralja Kira.