¹ Pripetilo se je torej v tridesetem letu, v četrtem mesecu, na peti dan meseca, ko sem bil med ujetniki¹ pri reki Kebár, da so se odprla nebesa in zagledal sem Božja videnja.

1. ujetniki: hebr. ujetništvom.

² Na peti dan meseca, kar je bilo peto leto ujetništva kralja Jojahína,

³ je prišla Gospodova beseda izrecno k duhovniku Ezekielu,¹ Buzijevemu sinu, v deželi Kaldejcev, pri reki Kebár in tam je bila nad njim Gospodova roka.

1. Ezekielu: hebr. Jehezkelu.

⁴ ¶ Pogledal sem in glej, vrtinčast veter je prišel iz severa, velik oblak in ogenj ga je obsegal¹ in okoli njega je bil sijaj in iz njegove srede kakor jantarjeva barva ven iz srede ognja.

1. obsegal…: hebr. samega sebe ujel.

⁵ Prav tako je iz njegove srede prišla podobnost štirih živih ustvarjenih bitij. In to je bil njihov videz; imela so podobnost človeka.

⁶ Vsako je imelo štiri obraze in vsako je imelo štiri peruti.

⁷ Njihova¹ stopala so bila ravna stopala in podplat njihovih stopal je bil podoben telečjemu kopitu, in lesketala so se podobno barvi zloščenega brona.

1. Njihova…: hebr. Njihovo stopalo je bilo ravno stopalo.

⁸ Pod svojimi perutmi, na svojih štirih straneh, so imela človeške roke in ta štiri so imela svoje obraze in svoje peruti.

⁹ Njihove peruti so bile pridružene druga k drugi; niso se obračala, ko so hodila; šla so vsaka naravnost naprej.

¹⁰ Kar zadeva podobnost njihovih obrazov, ta štiri so imela človeški obraz in obraz leva na desni strani in ta štiri so imela obraz vola na levi strani; ta štiri so imela tudi obraz orla.

¹¹ Takšni so bili njihovi obrazi. Njihove peruti so bile iztegnjene¹ navzgor; dve peruti vsakega sta bili pridruženi druga k drugi, dve pa sta pokrivali njihova telesa.

1. iztegnjene…: ali, zgoraj razdeljene.

¹² Hodila so vsako naravnost naprej. Kamor naj bi šel duh, [tja] so šla, in niso se obračala, ko so hodila.

¹³ Kar se tiče podobnosti živih ustvarjenih bitij, je bil njihov videz podoben gorečemu ognjenemu oglju in podoben videzu svetilk. Ta je šel gor in dol med živimi ustvarjenimi bitji in ogenj je bil svetel in iz ognja se je dvigovalo bliskanje.

¹⁴ Živa ustvarjena bitja so tekala in se vračala kakor videz bliska strele.

¹⁵ ¶ Medtem ko sem gledal živa ustvarjena bitja, sem na zemlji zagledal eno kolo poleg živih ustvarjenih bitij, z njegovimi štirimi obrazi.

¹⁶ § Videz koles in njihovo delo je bilo podobno barvi berila. Ta štiri so imela eno podobnost, in njihov videz in njihovo delo je bilo, kakor bi bilo kolo v sredi kolesa.

¹⁷ Ko so hodila, so hodila na svoje štiri strani, in ko so hodila, se niso obračala.

¹⁸ Kar se tiče njihovih platišč, so bila tako visoka, da so bila grozna, in njihova¹ platišča so bila polna oči naokoli teh štirih.

1. njihova…: ali, njihove proge so bile polne.

¹⁹ Ko so živa ustvarjena bitja hodila, so poleg njih šla kolesa. In ko so bila živa ustvarjena bitja dvignjena z zemlje, so bila dvignjena kolesa.

²⁰ Kamor naj bi šel duh, so šla, tja naj bi šel njihov duh, in kolesa so bila dvignjena nasproti njih, kajti v kolesih je bil duh živega¹ ustvarjenega bitja.

1. živega…: ali, življenja.

²¹ Ko so tista šla, so šla ta; in ko so tista stala, so stala ta; in ko so bila tista dvignjena z zemlje, so bila kolesa dvignjena nasproti njih, kajti v kolesih je bil duh živega ustvarjenega¹ bitja.

1. ustvarjenega…: ali, življenja.

²² Podobnost nebesnega svoda nad glavami živega ustvarjenega bitja je bila kakor barva strašnega kristala, razprostrtega zgoraj, nad njihovimi glavami.

²³ § Pod nebesnim svodom so bile njihove peruti ravne druga proti drugi. Vsako je imelo dve, ki sta pokrili na tej strani in vsako je imelo dve, ki sta pokrili na oni strani njihovih teles.

²⁴ In ko so hodila, sem slišal šum njihovih peruti, podoben hrumenju velikih vodá, kakor glas Vsemogočnega, glas govora kakor hrup vojske. Ko so stala, so svoje peruti povesila.

²⁵ § Bil je glas izpod nebesnega svoda, ki je bil nad njihovimi glavami, ko so stala in spustila svoje peruti.

²⁶ ¶ Nad nebesnim svodom, ki je bil nad njihovimi glavami, je bila podobnost prestola, kakor videz kamna safira. Na podobnosti prestola je bila podobnost kakor videz človeka nad njim.

²⁷ Videl sem kakor barvo jantarja, kakor videz ognja okrog in okrog znotraj njega, od videza njegovih ledij navzgor in celo od videza njegovih ledij navzdol sem videl, kakor bi bil videz ognja in ta je imel sijaj vsenaokrog.

²⁸ Kakor videz mavrice, ki je na oblaku na deževen dan, takšen je bil videz sijaja naokoli. To je bil videz podobnosti Gospodove slave. Ko sem to zagledal, sem padel na svoj obraz in slišal glas nekoga, ki je spregovoril.