¹ Potem so prišli k meni nekateri izmed Izraelovih starešin in se usedli pred menoj.

² In k meni je prišla Gospodova beseda, rekoč:

³ § »Človeški sin, ti možje so si v srcih postavljali malike in so si pred svoj obraz postavljali kamen spotike svoje krivičnosti; ali naj bi me oni potem sploh spraševali?«

⁴ Zato jim govori in jim povej: »Tako govori Gospod Bog: ›Vsak mož iz Izraelove hiše, ki si v svojem srcu postavlja malike in pred svoj obraz polaga kamen spotike svoje krivičnosti in prihaja k preroku; jaz, Gospod, bom odgovoril tistemu, ki prihaja, glede na množico njegovih malikov,

⁵ da bi Izraelovo hišo lahko ujel v njihovem lastnem srcu, ker so se zaradi svojih malikov vsi odtujili od mene.‹

⁶ ¶ Zato reci Izraelovi hiši: ›Tako govori Gospod Bog: ›Pokesajte se in odvrnite se¹ od svojih malikov; odvrnite svoje obraze od vseh svojih ogabnosti.‹

1. se: ali, druge.

⁷ Kajti vsakomur izmed Izraelove hiše, ali izmed tujca, ki začasno biva v Izraelu, ki se ločuje od mene in si v svojem srcu postavlja svoje malike in polaga kamen spotike svoje krivičnosti pred svoj obraz in prihaja k preroku, da bi od njega povprašal glede mene, mu bom jaz, Gospod, sam odgovoril.

⁸ Svoj obraz bom naravnal zoper tega moža in naredil ga bom za znamenje¹ in pregovor in odrezal ga bom iz srede svojega ljudstva; in spoznali boste, da jaz sem Gospod.

1. 5 Mz 28,37; Ezk 5,15

⁹ Če pa je prerok zaveden, ko je govoril besedo, sem jaz, Gospod, zavedel¹ tega preroka in jaz bom iztegnil svojo roko nanj in ga uničim iz srede svojega ljudstva Izraela.

1. 1 Kr 22,23

¹⁰ Nosila bosta kazen svoje krivičnosti. Kazen preroka bo celo kakor kazen tistega, ki poizveduje k njemu;

¹¹ da Izraelova hiša ne bo več zašla od mene niti ne bo več oskrunjena z vsemi svojimi prestopki; temveč da bodo lahko moje ljudstvo in bom jaz lahko njihov Bog, govori Gospod Bog.‹«

¹² ¶ Gospodova beseda je prišla ponovno k meni, rekoč:

¹³ »Človeški sin, kadar dežela greši zoper mene z mučnimi prekršitvami, takrat bom nadnjo iztegnil svojo roko in zlomil bom njeno oporo¹ kruha in nadnjo bom poslal lakoto in iz nje bom iztrebil človeka in žival.

1. 3 Mz 26,26; Ezk 4,16; Ezk 5,26

¹⁴ § ¹ Čeprav bi bili v njej ti trije možje: Noe, Daniel in Job, bi s svojo pravičnostjo rešili zgolj svoje lastne duše,‹ govori Gospod Bog.

1. Jer 15,1

¹⁵ ¶ § ›Če povzročim ogabnim živalim, da gredo skozi deželo, jo oplenijo¹ tako, da je ta zapuščena, da zaradi živali noben človek ne bo mogel iti skoznjo;

1. oplenijo: ali, oropajo.

¹⁶ čeprav bi bili ti trije možje v njej,¹ kakor jaz živim,‹ govori Gospod Bog, ›ne bodo osvobodili niti sinov niti hčera; samo oni sami bodo osvobojeni, toda dežela bo zapuščena.

1. njej: hebr. njeni sredi.

¹⁷ ¶ Ali če privedem meč nad to deželo in rečem: ›Meč, pojdi skozi to deželo;‹ tako, da iz nje iztrebim ljudi in živali;

¹⁸ § čeprav bi bili ti trije možje v njej, kakor jaz živim,‹ govori Gospod Bog, ›ne bi osvobodili niti sinov niti hčera; samo oni sami bi bili osvobojeni.

¹⁹ ¶ Ali če pošljem v to deželo kužno bolezen in če nanjo v krvi izlijem svojo razjarjenost, da iztrebim iz nje človeka in žival;

²⁰ § čeprav bi bili v njej Noe, Daniel in Job, kakor jaz živim,‹ govori Gospod Bog, ›ne bi osvobodili niti sinov niti hčera, temveč bodo po svoji pravičnosti osvobodili zgolj svoje lastne duše.‹

²¹ Kajti tako govori Gospod Bog: ›Koliko¹ bolj, ko pošljem svoje štiri boleče sodbe nad Jeruzalem: meč, lakoto in ogabno zver in kužno bolezen, da iztrebim iz nje ljudi in živali?

1. Koliko…: ali, Tudi ko.

²² ¶ § In vendar, glejte, bo tam ostal ostanek, ki bo izpeljan, tako sinov kakor hčera. Glejte, prišli bodo k vam in videli boste njihovo pot in njihova dejanja in potolaženi boste glede zla, ki sem ga privedel nad Jeruzalem, celó glede vsega, kar sem privedel nadenj.

²³ In potolažili vas bodo, ko boste videli njihove poti in njihova dejanja, in spoznali boste, da nisem brez vzroka storil vsega, kar sem storil v njem,‹ govori Gospod Bog.‹«