¹ Pripetilo se je v šestem letu, v šestem mesecu, na peti dan meseca, ko sem sedèl v svoji hiši in so starešine Juda sedeli pred menoj, da je tam name padla roka Gospoda Boga.

² § Potem sem pogledal in glej, podoba kakor videz ognja. Od videza njenih ledij, celó navzdol, ogenj; in od njenih ledij, celó navzgor, kakor videz sijaja, kot barva jantarja.¹

1. [jantar: rumenorjava barva.]

³ Iztegnil¹ je obliko roke in me prijel za koder moje glave, in duh me je dvignil med zemljo in nebo in me v Božjih videnjih privedel k Jeruzalemu, k durim notranjih velikih vrat, ki gledajo proti severu, kjer je bil sedež podobe ljubosumnosti, ki izziva k ljubosumnosti.

1. Dan 5,5

⁴ Glej, tam je bila slava Izraelovega Boga, glede na videnje, ki sem ga videl¹ na ravnini.

1. Ezk 1,23

⁵ ¶ Potem mi je rekel: »Človeški sin, povzdigni sedaj svoje oči proti severu.« Tako sem povzdignil svoje oči proti severu in glej proti severu, pri velikih vratih oltarja, ta podoba ljubosumnosti na vhodu.

⁶ § Nadalje mi je rekel: »Človeški sin, ali vidiš, kaj počno? Celó velike ogabnosti, ki jih Izraelova hiša grešno počenja tukaj, da bi jaz moral oditi daleč proč od svojega svetišča? Toda ponovno se obrni in videl boš večje ogabnosti.«

⁷ ¶ Privedel me je k dvornim vratom in ko sem pogledal, glej, luknja v zidu.

⁸ Potem mi je rekel: »Človeški sin, koplji sedaj v steno.« In ko sem kopál v steno, sem zagledal vrata.

⁹ In rekel mi je: »Vstopi in poglej zlobne ogabnosti, ki jih tukaj počno.«

¹⁰ Tako sem vstopil in videl; in glej, vsakršne oblike plazečih stvari in gnusnih zveri in vseh malikov Izraelove hiše, upodobljenih po steni naokoli.

¹¹ In tam je pred njimi stalo sedemdeset mož, izmed starcev Izraelove hiše in v njihovi sredi je stal Jaazanjá, sin Šafána. Z vsakim moškim je bila v njegovi roki njegova kadilnica; in gost oblak kadila se je dvigal.

¹² Potem mi je rekel: »Človeški sin, ali si videl kaj starci Izraelove hiše počno v temi, vsak mož v sobah svojih podob? Kajti pravijo: ›Gospod¹ nas ne vidi; Gospod je zapustil zemljo.‹«

1. Ezk 9,9

¹³ ¶ § Prav tako mi je rekel: »Ponovno se obrni in videl boš večje ogabnosti, ki jih počno.«

¹⁴ Potem me je privedel k durim velikih vrat Gospodove hiše, ki so bila proti severu; in glej, tam so sedele ženske, jokajoče za Tamúzom.¹

1. [Tamúz: feničansko božanstvo, bog pridelka ali čred. Vsako leto naj bi maja ali junija umrl - zato so ženske jokale za mrtvim bogom. Kasneje so ga Grki imenovali Adonis. Po ujetništvu v Babilonu tudi hebrejsko ime meseca v letu.]

¹⁵ ¶ § Potem mi je rekel: »Ali si videl to, oh človeški sin? Ponovno se obrni in videl boš večje ogabnosti, kot so te.«

¹⁶ In privedel me je na notranji dvor Gospodove hiše in glej, pri vratih Gospodovega templja, med preddverjem in oltarjem, je bilo okoli petindvajset mož, s svojimi hrbti proti Gospodovemu templju in svojimi obrazi proti vzhodu; in oboževali so sonce proti vzhodu.

¹⁷ ¶ § Potem mi je rekel: »Si videl to, oh človeški sin? Ali je lahka¹ stvar za Judovo hišo, da zagrešijo ogabnosti, ki jih tukaj zagrešujejo? Kajti deželo so napolnili z nasiljem in vrnili so se, da me izzivajo k jezi. In glej, vejico dajejo pod svoj nos.

1. lahka…: ali, katerakoli stvar lažja, kakor zagrešiti.

¹⁸ Zatorej bom tudi jaz postopal v razjarjenosti. Moje oko¹ ne bo prizanašalo niti ne bom imel usmiljenja, in četudi jokajo² z močnim glasom v moja ušesa, jih vendar ne bom slišal.«

1. Ezk 5,11; Ezk 7,4
2. Prg 1,28; Iz 1,15; Jer 11,11; Mih 7,4