¹ In zgodilo se je v šestem letu, peti dan šestega meseca, ko sem sedel v hiši svoji in starejšine Judovi so sedeli pred menoj, da je tam name prišla roka Gospoda Jehove.

² In videl sem, in glej: podoba, ki se je videla kakor ogenj; od njenega ledja doli ogenj in od njenega ledja gori se je videlo kakor blišč, kakor lice svetle kovine.

³ In je iztegnil kakor roko in me prijel za lase moje glave, in duh me je vzdignil med zemljo in nebo, in nesel me je v prikaznih Božjih v Jeruzalem, k vhodu notranjih vrat, ki gledajo proti severu, kjer je bila postavljena podoba ljubosumnosti, ki vnema gorečnost.

⁴ In glej, slava Boga Izraelovega je bila tam, enaka prikazni, ki sem jo videl v dolini.

⁵ In mi veli: Sin človečji, obrni zdaj oči proti polnoči! Povzdignem torej oči proti polnoči, in glej, severno ob vratih oltarjevih je bila tista podoba ljubosumnosti, pri vhodu.

⁶ In mi reče: Sin človečji, vidiš li, kaj delajo? te velike gnusobe, ki jih počenja hiša Izraelova tukaj, da me odženo daleč od svetišča mojega? Ali še druge velike gnusobe boš videl.

⁷ In pripelje me k vhodu do dvorišča, in ko pogledam, glej, luknja je v zidu.

⁸ Tedaj mi veli: Sin človečji, prederi zid! In prederem zid in vidim duri.

⁹ In mi reče: Vstopi in poglej prehudobne gnusobe, ki jih tu delajo.

¹⁰ In stopim noter in vidim, in glej: mnogotere podobe grde laznine in zverjadi in vsi ostudni maliki hiše Izraelove, naslikani kroginkrog po steni.

¹¹ In sedemdeset mož iz starejšin hiše Izraelove je stalo pred podobami in sredi njih Jaazanija, sin Safanov, vsak držeč kadilnico v roki, in duh kadilnega oblaka se je dvigal kvišku.

¹² In mi reče: Sin človečji, ali si videl, kaj počenjajo starejšine Izraelovi v temi, vsak v hramu podob svojih? kajti pravijo: Gospod nas ne vidi, Gospod je zapustil deželo!

¹³ Pa mi reče: Videl boš še druge velike gnusobe, ki jih počenjajo.

¹⁴ Nato me pripelje k vhodu v vrata hiše Gospodove, ki so proti severu; in glej, tam sede žene, ki jočejo nad bogom Tamuzom.

¹⁵ In mi reče: Si li to videl, sin človečji? Videl boš še druge večje gnusobe nego te.

¹⁶ In pripelje me na notranje dvorišče hiše Gospodove, in glej, pri vhodu v svetišče Gospodovo, med vežo in oltarjem, je petindvajset mož, s hrbtom obrnjenih proti svetišču Gospodovemu in z obrazom proti jutru; in klanjajo se solncu proti jutru.

¹⁷ Tedaj mi reče: Si li to videl, sin človečji? Je li malo hiši Judovi, da počenjajo gnusobe, ki jih delajo tukaj? da še polnijo zemljo s silovitostjo in me venomer dražijo? In glej, vejice držé pod nos.

¹⁸ Zato bom tudi jaz ravnal v togoti: oko moje ne bo prizanašalo in ne usmilim se; in čeprav mi bodo z velikim glasom vpili na ušesa, jih vendar ne uslišim.