¹ In duh me je vzdignil in me prenesel k vzhodnim vratom hiše Gospodove, ki so obrnjena proti vzhodu. In glej, ob vhodu v vrata je bilo petindvajset mož; in videl sem sredi njih Jaazanija, sina Azurjevega, in Pelatija, sina Benajevega, kneza ljudstva.

² In mi je rekel: Sin človečji, to so tisti možje, ki izmišljajo krivico in sklepajo hudobne svete v tem mestu,

³ ki govore: Ni blizu čas, da bi zidali hiše; to mesto je lonec, mi pa meso.

⁴ Zatorej prorokuj zoper nje, prorokuj, sin človečji!

⁵ In duh Gospodov pride nadme in mi veli: Reci: Tako pravi Gospod: Tako ste govorili, o hiša Izraelova; kajti jaz vem, kar preudarjate v srcu svojem.

⁶ Vi ste pomnožili prebodence svoje v tem mestu in ulice njegove ste napolnili s prebodenci.

⁷ Zato pravi tako Gospod Jehova: Prebodenci vaši, ki ste jih ob tla pometali sredi mesta, oni so meso, to mesto pa je lonec; vas pa odpeljejo ven iz njega.

⁸ Meča ste se bali, in meč pripeljem nad vas, govori Gospod Jehova.

⁹ In peljal vas bom iz mesta in vas dal v roke tujcem, in izvršim sodbe nad vami.

¹⁰ Od meča boste padali: ob meji Izraelovi vas bom sodil. In spoznate, da sem jaz Gospod.

¹¹ To mesto vam ne bo lonec, tudi vi ne boste meso sredi njega: ob meji Izraelovi vas bom sodil.

¹² In spoznate, da sem jaz Gospod, po čigar postavah niste živeli in čigar ustanovil niste izpolnjevali, temuč ravnali ste po naredbah poganskih narodov, ki so okoli vas. –

¹³ In zgodilo se je, ko sem prorokoval, da je umrl Pelatija, sin Benajev. Tedaj padem na obraz in zavpijem z močnim glasom in rečem: Ah, Gospod Jehova! hočeš li docela pokončati ostanek Izraelov?

¹⁴ In beseda Gospodova pride do mene, govoreč:

¹⁵ Sin človečji, tvoji bratje, tvoji bratje, tvojega sorodništva možje in vsa družina Izraelova, vsi sploh so tisti, katerim so govorili prebivalci v Jeruzalemu: Ostanite daleč od Gospoda! nam je ta dežela dana v posest.

¹⁶ Zato reci: Tako pravi Gospod Jehova: Čeprav sem jih daleč pregnal med narode in čeprav sem jih razkropil po deželah, jim vendar hočem biti majhno svetišče po deželah, kamor so prišli.

¹⁷ Zato reci: Tako pravi Gospod Jehova: Res, zberem vas izmed ljudstev in skupim vas iz dežel, v katere ste se razkropili, in dam vam zemljo Izraelovo.

¹⁸ In ko pridejo vanjo, odpravijo iz nje vse ostude njene in vse gnusobe njene.

¹⁹ In dam jim eno srce in dodelim novega duha v njih osrčje, in vzamem kameneno srce iz njih telesa in jim dam meseno srce:

²⁰ da bi živeli po mojih postavah in sodbe moje izpolnjevali in po njih ravnali. In bodo mi ljudstvo in jaz jim bodem Bog.

²¹ Tistim pa, katerih srce živi po mislih njih grdob in gnusob, tistim spravim njih dejanje nad glavo, govori Gospod Jehova.

²² Tedaj so vzdignili kerubimi peruti in kolesa so šla vzporedno ž njimi; in slava Boga Izraelovega je bila zgoraj nad njimi.

²³ In slava Gospodova se je vzdignila iznad sredi mesta in se je ustavila na gori, ki je proti jutru pred mestom.

²⁴ In duh me vzdigne kvišku in me prenese v prikazni po duhu Božjem k ujetnikom v Kaldejo. In prikazen, ki sem jo videl, izgine gori pred menoj.

²⁵ In govoril sem ujetnikom besede Gospodove, ki mi jih je bil pokazal.