¹ Poleg tega me je duh dvignil navzgor in me privedel k vzhodnim velikim vratom Gospodove hiše, ki so gledala proti vzhodu. Glej, pri vratih velikih vrat sem zagledal petindvajset mož; med njimi sem videl Jaazanjá, Azúrjevega sina in Pelatjája, Benajájevega sina, princa ljudstva.

² Potem mi je rekel: »Človeški sin, to so možje, ki snujejo vragolijo in dajejo zloben nasvet v tem mestu,

³ ki pravijo: ›To¹ ni blizu;² dajmo, gradimo hiše; to mesto je kotel in mi smo meso.‹

1. To…: ali, Ni na nas, da hiše gradimo blizu.
2. 2 Pet 3,4

⁴ ¶ Zato prerokuj zoper njih, prerokuj, oh človeški sin.«

⁵ In Gospodov Duh je padel name ter mi rekel: »Govori: ›Tako govori Gospod: ›Tako ste rekli, oh Izraelova hiša; kajti poznam besede, ki pridejo v vaš um, vsako izmed njih.

⁶ Pomnožili ste svoje umorjene v tem mestu in njegove ulice ste napolnili z umorjenimi.‹

⁷ Zato tako govori Gospod Bog: ›Vaši umorjeni, ki ste jih položili v njegovi sredi, oni so meso in to mesto je kotel, toda jaz vas bom privedel iz njegove srede.

⁸ Bali ste se meča; pa bom nad vas privedel meč,‹ govori Gospod Bog.

⁹ ›Privedel vas bom iz njegove srede in vas izročil v roke tujcem in med vami bom izvršil sodbe.

¹⁰ Pod mečem boste padli; sodil vas bom na Izraelovi meji, in spoznali boste, da jaz sem Gospod.

¹¹ To mesto ne bo vaš kotel niti ne boste meso v njegovi sredi; temveč vas bom jaz sodil na Izraelovi meji

¹² in spoznali boste, da jaz sem Gospod, kajti¹ niste živeli po mojih zakonih niti izvrševali mojih sodb, temveč ste počeli po navadah poganov, ki so naokoli vas.‹«

1. kajti…: ali, ki niso živeli.

¹³ ¶ In pripetilo se je, ko sem prerokoval, da je Benajájev sin Pelatjája umrl. Potem sem padel na svoj obraz in jokal z močnim glasom ter rekel: »Ah, Gospod Bog! Ali hočeš narediti popoln konec Izraelovemu preostanku?«

¹⁴ ¶ Ponovno je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč:

¹⁵ »Človeški sin, tvoji bratje, celó tvoji bratje, možje tvojega sorodstva in vsa celotna Izraelova hiša, ali so oni tisti, ki so jim prebivalci [prestolnice] Jeruzalem rekli: ›Spravite se daleč od Gospoda. Nam je dana ta dežela v posest.‹

¹⁶ Zato reci: ›Tako govori Gospod Bog: ›Čeprav sem jih vrgel daleč proč med pogane in čeprav sem jih razkropil med dežele, vendar jim bom kakor majhno svetišče v deželah, v katere bodo prišli.‹

¹⁷ Zato reci: ›Tako govori Gospod Bog: ›Jaz vas bom celo zbral izmed ljudstev in vas zbral izmed dežel, kamor ste bili razkropljeni in jaz vam bom dal Izraelovo deželo.

¹⁸ In prišli bodo tja in od tam bodo odvzeli vse njene ostudne stvari in vse njene ogabnosti.

¹⁹ Dal jim bom¹ eno srce in znotraj vas bom položil novega duha; in odvzel bom kamnito srce iz njihovega mesa in jim dal meseno srce,

1. Jer 31,39; Ezk 36,26

²⁰ da se bodo lahko ravnali po mojih zakonih in se držali mojih odredb in jih izvajali in bodo moje ljudstvo in jaz bom njihov Bog.

²¹ Toda glede tistih, čigar srce hodi za srcem njihovih ostudnih stvari in njihovih ogabnosti, bom njihovo pot poplačal na njihovih lastnih glavah,‹ govori Gospod Bog.«

²² ¶ Potem so kerubi dvignili svoje peruti in kolesa poleg njih; in slava Izraelovega Boga je bila zgoraj nad njimi.

²³ In Gospodova slava se je vzdignila iz srede mesta in se ustavila nad goro, ki je na vzhodni strani mesta.

²⁴ ¶ Potem me je duh vzel gor in me v videnju, po Božjem Duhu, privedel v Kaldejo, k tem iz ujetništva. Tako se je videnje, ki sem ga videl, dvignilo od mene.

²⁵ Potem sem tistim iz ujetništva, spregovoril vse stvari, ki mi jih je Gospod pokazal.