¹ In pripetilo se je v dvanajstem letu, v dvanajstem mesecu, na prvi dan meseca, da je prišla k meni Gospodova beseda, rekoč:

² »Človeški sin, vzdigni žalostinko za faraonom, egiptovskim kraljem in mu reci: ›Podoben si mlademu levu izmed narodov in ti si kakor kit¹ v morjih in prihajaš naprej s svojimi rekami in s svojimi stopali burkaš vode in usmrajuješ njihove reke.‹

1. kit: ali, zmaj.

³ Tako govori Gospod Bog: ›Zato bom nad teboj razprostrl¹ svojo mrežo s spremstvom mnogih ljudstev; in privedli te bodo gor v mojo mrežo.

1. Ezk 12,13; Ezk 17,20

⁴ Potem te bom pustil na deželi, vrgel te bom naprej na odprto polje in vsej perjadi neba bom povzročil, da ostanejo na tebi in s teboj bom nasitil živali celotne zemlje.

⁵ In tvoje meso bom položil na gore in s tvojo višino napolnil doline.

⁶ Tudi s tvojo krvjo bom namočil deželo, v kateri¹ plavaš, celó do gora; in reke te bodo polne.

1. v kateri…: ali, tvojega plavanja.

⁷ Ko te bom ugasnil,¹² bom pokril nebo in zatemnil zvezde; sonce bom pokril z oblakom in luna ne bo dajala svoje svetlobe.

1. ugasnil…: ali, pokončal.
2. Iz 13,10; Jl 2,31; Jl 3,15; Mt 24,29

⁸ Vse svetle¹ luči neba nad teboj bom otemnil² in postavil temo nad tvojo deželo,‹ govori Gospod Bog.

1. svetle…: hebr. luči svetlobe neba.
2. otemnil: hebr. naredil temne.

⁹ Prav tako bom dražil¹ srca mnogih ljudi, ko bom med narode privedel tvoje uničenje, v dežele, ki jih nisi poznal.

1. dražil: hebr. izzival k jezi, ali, žalostil.

¹⁰ Da, naredil bom, da bodo mnoga ljudstva osupla nad teboj in njihovi kralji bodo strašno prestrašeni zaradi tebe, ko bom pred njimi vihtel svoj meč; in trepetali bodo ob vsakem trenutku, vsak človek za svoje lastno življenje, na dan tvojega padca.‹

¹¹ ¶ Kajti tako govori Gospod Bog: ›Meč babilonskega kralja bo prišel nadte.

¹² Z meči mogočnega bom tvoji množici povzročil, da pade, strašni izmed narodov, vsi izmed njih, in oplenili bodo pomp Egipta in vsa njegova množica bo uničena.

¹³ Prav tako bom uničil tudi vse njegove živali, ki so poleg velikih vodá. Niti jih ne bo več vznemirjalo človeško stopalo niti jih ne bodo vznemirjala kopita živine.

¹⁴ Potem bom njihove vode naredil globoke in njihovim rekam povzročil, da tečejo kakor olje,‹ govori Gospod Bog.

¹⁵ ›Ko bom egiptovsko deželo naredil zapuščeno in bo dežela oropana¹ tega, česar je bila polna, ko bom udaril vse tiste, ki prebivajo tam, takrat bodo vedeli, da jaz sem Gospod.

1. oropana…: hebr. zapuščena od svoje polnosti.

¹⁶ To je žalostinka, s katero ga bodo objokovali. Hčere narodov ga bodo objokovale. Žalovali bodo za njim, celó za Egiptom in za vso njegovo množico,‹ govori Gospod Bog.‹«

¹⁷ ¶ In prav tako se je pripetilo v dvanajstem letu, na petnajsti dan meseca, da je k meni prišla Gospodova beseda, rekoč:

¹⁸ »Človeški sin, tarnaj za egiptovsko množico in vrzi jo dol, celó njo in hčere slavnih narodov, v spodnje dele zemlje, s tistimi, ki gredo dol v jamo.

¹⁹ Koga prekašaš v lepoti? Pojdi dol in bodi položen z neobrezanimi.

²⁰ Padli bodo v sredo tistih, ki so umorjeni z mečem. Izročen¹ je meču. Potegni njega in vse njegove množice.

1. Izročen…: ali, Meč je položen.

²¹ Močni izmed mogočnih mu bodo govorili iz srede pekla s tistimi, ki mu pomagajo. Odšli so dol, ležijo neobrezani, umorjeni z mečem.

²² Tam je Asúr in vse njegovo spremstvo. Njegovi grobovi so okoli njega, vsi izmed njih umorjeni, padli pod mečem,

²³ katerih grobovi so postavljeni ob straneh jame in njegovo spremstvo je naokoli njegovega groba; vsi izmed njih umorjeni, padli pod mečem, ki so povzročili strahoto¹ v deželi živih.

1. strahoto: ali, zaprepadenost.

²⁴ Tam je Elám in vsa njegova množica naokoli njegovega groba, vsi izmed njih umorjeni, padli pod mečem, ki so neobrezani odšli dol, v spodnje dele zemlje, ki so povzročili njihovo strahoto v deželi živih; vendar so nosili svojo sramoto s tistimi, ki gredo dol v jamo.

²⁵ Pripravili so mu posteljo v sredi umorjenih, z vso njegovo množico. Njegovi grobovi so okoli njega; vsi izmed njih neobrezani, umorjeni z mečem. Čeprav je bila njihova strahota storjena v deželi živih, so vendar nosili svojo sramoto s tistimi, ki gredo dol v jamo. Položen je v sredo tistih, ki so umorjeni.

²⁶ Tam je Mešeh, Tubál in vsa njegova množica. Njegovi grobovi so okoli njega; vsi izmed njih neobrezani, umorjeni z mečem, četudi so svojo strahoto povzročali v deželi živih.

²⁷ Ne bodo ležali z mogočnimi, ki so padli od neobrezancev, ki so odšli dol k peklu z njihovimi¹ bojnimi orožji. Njihove meče so položili pod njihove glave, toda njihove krivičnosti bodo na njihovih kosteh, čeprav so bili strahota mogočnih v deželi živih.

1. njihovimi…: hebr. orožji njihove vojne.

²⁸ Da, zlomljen boš v sredi neobrezancev in ležal boš s tistimi, ki so umorjeni z mečem.

²⁹ Tam je Edóm, njegovi kralji in vsi njegovi princi, ki so s svojo močjo položeni¹ od tistih, ki so bili umorjeni z mečem. Ležali bodo z neobrezanimi in s tistimi, ki gredo dol v jamo.

1. položeni: hebr. dani, ali, postavljeni.

³⁰ Tam bodo princi iz severa, vsi izmed njih in vsi Sidónci, ki so odšli dol z umorjenimi; s svojo strahoto se sramujejo svoje moči; in ležijo neobrezani, s tistimi, ki so umorjeni z mečem in svojo sramoto nosijo s tistimi, ki gredo dol v jamo.

³¹ Faraon jih bo videl in potolažen bo nad vso svojo množico, celó faraon in vsa njegova vojska, umorjena z mečem,‹ govori Gospod Bog.

³² ›Kajti povzročil sem svojo strahoto v deželi živih in položen bo v sredo neobrezancev, s tistimi, ki so umorjeni z mečem, celó faraon in vsa njegova množica,‹ govori Gospod Bog.‹«