¹ In prišla mi je beseda Gospodova, govoreč:

² Sin človečji, prorokuj zoper pastirje Izraelove, prorokuj in reci tistim pastirjem: Tako pravi Gospod Jehova: Gorje pastirjem Izraelovim, ki pasejo sami sebe! Ni li pastirjem pasti črede?

³ Vi pa jeste tolstino ter se oblačite z volno, pitance koljete; črede ne pasete.

⁴ Slabotnih niste krepčali, bolnih niste zdravili, ranjenih niste obvezovali; njih, ki so zašle, niste nazaj pripeljavali; kar je bilo izgubljenega, niste iskali, temuč trdo in nemilo ste jim gospodovali.

⁵ In ovce so se razkropile, ker jim ni bilo pastirja, in so postale za jed vsem zverinam na polju, in bile so razkropljene.

⁶ Moje ovce tavajo po vseh gorah in po vseh visokih hribih, in po vsem površju zemlje so razkropljene ovce moje, in ni ga, ki bi po njih vprašal ali jih iskal.

⁷ Zatorej, pastirji, čujte besedo Gospodovo!

⁸ Kakor res živim, govori Gospod Jehova: Zato ker so bile moje ovce izročene plenjenju in ker so bile v jed vsem zverinam na polju, kajti ni bilo pastirja in moji pastirji ne vprašujejo po ovcah mojih, marveč pasejo sami sebe, a ne pasejo ovac mojih:

⁹ zato, pastirji, čujte besedo Gospodovo:

¹⁰ Tako pravi Gospod Jehova: Glej, jaz sem zoper tiste pastirje in zahteval bom ovce iz njih rok in jih odstavim, da ne bodo več pasli ovac, tudi ne bodo več pasli sami sebe, in otmem ovce svoje iz njih grla, da jim ne bodo več v užitek.

¹¹ Zakaj tako pravi Gospod Jehova: Glej, jaz sam, jaz poiščem ovce svoje in jih vzamem v svojo skrb.

¹² Kakor pastir skrbi za ovce svoje v dan, kadar je med razkropljenimi ovcami svojimi, tako bom skrbel za ovce svoje in jih otmem iz vseh krajev, kamor so se porazgubile oblačnega in temnega dne.

¹³ In pripeljem jih izmed ljudstev ter jih zberem po deželah in jih privedem v njih zemljo ter jih bom pasel po gorah Izraelovih, po dolinah in ob vseh selih dežele.

¹⁴ Na dobri paši jih bom pasel in po visokih gorah Izraelovih bodo njih pašniki; tam, na gorah Izraelovih, bodo ležale v pokojnih stanih in uživale tolsto pašo.

¹⁵ Jaz sam bom pasel ovce svoje in jaz jih vodil počivat, govori Gospod Jehova.

¹⁶ Izgubljene poiščem, razgnane pripeljem nazaj, ranjene obvežem in bolne pokrepčam; kar je pa debelo in močno zatrem; pasel jih bom, kakor je prav.

¹⁷ Vi torej, črede moje – tako pravi Gospod Jehova: Glejte, sodil bom med ovco in ovco, med ovni in kozli.

¹⁸ Je li vam malo, da najboljšo pašo popasete, treba li, da še poteptate ostanke paše? malo li, da pijete čisto vodo, da še kalite ostanek z nogami?

¹⁹ In mojim ovcam bodi za pašo, kar ste poteptali, in v pijačo, kar ste skalili z nogami svojimi?

²⁰ Zato pravi tako Gospod Jehova: Glejte, jaz sam bom sodil med debelimi in medlimi ovcami.

²¹ Zato ker z boki in ramami odrivate in z rogovi bodete vse slabotne, dokler jih ne razkropite:

²² zato rešim ovce svoje, da vam ne bodo več v plen; in sodil bom med ovco in ovco.

²³ in obudim jim Pastirja edinega, ki naj jih pase, hlapca svojega Davida: ta jih bo pasel in jim bode pastir.

²⁴ In jaz, Jehova, jim bodem Bog in hlapec moj David bode knez sredi njih. Jaz, Gospod, sem govoril.

²⁵ In sklenem ž njimi zavezo miru in iztrebim hude zveri iz dežele, da bodo varno prebivale v puščavi in spale v gozdih.

²⁶ In storim nje in kar je okoli hriba mojega v blagoslov in dam, da bo dež prihajal ob svojem času, dež blagoslova bode.

²⁷ In drevje na polju bo rodilo sad svoj in zemlja bo dajala prirastke svoje, in varni bodo v svoji zemlji. In spoznajo, da sem jaz Gospod, ko zlomim palice njih jarma ter jih otmem iz roke tistih, ki so si jih usužnjili.

²⁸ In ne bodo več v plen poganom, tudi zveri zemlje jih ne bodo žrle, ampak varno bodo prebivali in nihče jih ne bo plašil.

²⁹ In obudim jim saditev v sloveče ime, in ne bo jih več morila lakota v deželi, tudi ne bodo več trpeli zasramovanja narodov.

³⁰ In spoznajo, da sem jaz Gospod, njih Bog, ž njimi ter da so oni, hiša Izraelova, moje ljudstvo, govori Gospod Jehova.

³¹ Ve pa, črede moje, ovce paše moje, ste ljudje, in jaz sem Bog vaš, govori Gospod Jehova.