¹ Ob tistem času bo vstal Mihael,¹ veliki princ, ki stoji za otroke tvojega ljudstva in tam bo čas stiske, tak, kakršnega ni bilo, odkar je bil tam narod, celó do tega istega časa. In ob tistem času bo tvoje ljudstvo osvobojeno, vsak, kdor bo najden zapisan v knjigi.²

1. [Dan 10,13]; [Dan 10,21]; [Jud 1,9]; [Raz 12,7]
2. [2 Mz 32,32]; [Ps 69,28]; [Iz 4,3]; [Dan 10,21]; [Dan 12,1]; [Lk 10,20]; [Flp 4,3]; [Heb 12,23]; [Raz 3,5]; [Raz 13,8]; [Raz 20,12]; [Raz 20,15]

² Mnogi izmed teh, ki spijo v prahu zemlje, se bodo zbudili, nekateri za večno življenje,¹ nekateri pa za sramoto in večno zaničevanje.

1. Mt 25,46; Jn 5,29; [Apd 24,15]; [Raz 20,12]

³ Tisti, ki so modri,¹ bodo svetili² kakor sijaj nebesnega svoda in tisti, ki mnoge obračajo k pravičnosti, [bodo] kakor zvezde na veke vekov.

1. modri: ali, učitelji.
2. Mt 13,43

⁴ § Toda ti, oh Daniel, zakleni besede in zapečati knjigo, celó do časa konca.¹ Mnogi bodo tekali sem ter tja in spoznanje se bo povečalo.«

1. [Mt 24,15]; [Mr 13,14]

⁵ ¶ Potem sem jaz, Daniel, pogledal in glej tam sta stala druga dva, eden na tej strani rečnega brega,¹ drugi pa na drugi strani rečnega brega.²

1. brega: hebr. roba.
2. brega: hebr. roba.

⁶ In eden je rekel možu, oblečenemu v lan,¹ ki je bil na² vodah reke: »Doklej bo to do konca teh čudežev?«

1. Dan 10,5
2. na…: ali, od zgoraj.

⁷ Slišal sem moža, oblečenega v lan, ki je bil na vodah reke, ko je držal¹ svojo desno roko in svojo levo roko k nebu in prisegel pri njem, ki živi na veke, da bo to za čas,² [dva] časa in polovico,³ in ko bo dovršil, da razkropi moč svetega ljudstva, se bodo vse te stvari končale.

1. Raz 10,5
2. čas…: ali, del.
3. [Dan 7,25]

⁸ Slišal sem, toda nisem razumel. Potem sem rekel: »Oh moj Gospod, kakšen bo konec teh stvari?«

⁹ Rekel je: »Pojdi svojo pot, Daniel, kajti besede so zaklenjene in zapečatene do časa konca.

¹⁰ Mnogi bodo očiščeni, pobeljeni in preizkušeni, toda zlobni bodo delali zlobno in nihče izmed zlobnih ne bo razumel, toda modri bodo razumeli.

¹¹ Od časa, ko bo dnevno žrtvovanje odvzeto in postavljena¹ ogabnost, ki dela² opustošenje, bo tisoč dvesto devetdeset dni.³

1. postavljena: hebr. da se postavi.
2. dela…: ali, osupne.
3. [Raz 13,5]; [Raz 12,6]

¹² Blagoslovljen je kdor čaka in prihaja k tisoč tristo petintridesetim dnem.

¹³ Toda ti pojdi svojo pot, dokler ne bo konec, kajti¹ počival boš in stal v svojem deležu ob koncu dni.«

1. kajti: ali, ti pa boš počival itd.