¹ In Satan se je vzdignil zoper Izraela in izpodbodel Davida, da naj sešteje Izraela.

² In David veli Joabu in poglavarjem ljudstva: Pojdite, seštejte Izraelce od Bersebe do Dana, in prinesite mi poročilo, da vem njih število!

³ In Joab reče: Gospod pridaj k ljudstvu svojemu stokrat toliko, kolikor jih je! Ali, gospod moj, kralj, niso li vsi gospoda mojega hlapci? Čemu zahteva to gospod moj? Zakaj se naj to šteje v pregreho Izraelu?

⁴ Vendar pa je obveljala beseda kraljeva zoper Joaba. Zatorej odide Joab in prehodi vse Izraelovo in se vrne v Jeruzalem.

⁵ In dal je Joab število preštetega ljudstva Davidu; in bilo je vsega Izraela tisočkrat tisoč in sto tisoč mož, ki so izdirali meč; iz Jude pa štiristo in sedemdeset tisoč mož, ki so izdirali meč.

⁶ A Levija in Benjamina ni štel ž njimi vred, kajti beseda kraljeva se je mrzila Joabu.

⁷ To povelje pa se je hudo videlo v očeh Božjih, in udaril je Izraela.

⁸ In David reče Bogu: Hudo sem grešil, da sem storil to; a sedaj, prosim, odpravi krivico hlapca svojega, kajti ravnal sem zelo nespametno!

⁹ In Gospod je govoril Gadu, Davidovemu vidcu, rekoč:

¹⁰ Pojdi in govóri Davidu in reci: Tako pravi Gospod: Troje ti ponujam, izberi si eno, da naj ti storim.

¹¹ Pride torej Gad k Davidu in mu reče: Tako pravi Gospod: Izberi si:

¹² bodisi tri leta lakote, ali da tri mesece bežiš pred nasprotniki svojimi, ko te dohiteva meč sovražnikov tvojih, ali pa tri dni meč Gospodov in kugo v deželi in angela Gospodovega, ki bo pogubljal po vseh mejah Izraelovih. Sedaj pa premisli, kakšen odgovor naj dam njemu, ki me je poslal.

¹³ In David reče Gadu: V stiski sem veliki! Rajši padem, prosim, v roko Gospodovo, kajti veliko je usmiljenje njegovo; le nikar naj ne padem v roko človeško!

¹⁴ Poslal je torej Gospod kugo nad Izraela, in pomrlo je iz Izraela sedemdeset tisoč mož.

¹⁵ In Bog pošlje angela proti Jeruzalemu, da ga pogubi; in ko je pogubljal, je pogledal Gospod in žal mu je bilo hudega; in veli angelu, ki je pokončeval: Dosti je, odtegni zdaj roko svojo! In angel Gospodov je stal pri gumnu Ornana Jebusejca.

¹⁶ David pa povzdigne oči in vidi angela Gospodovega stoječega med zemljo in nebom in v roki njegovi potegnjen meč, naperjen proti Jeruzalemu. Tedaj padejo David in starejšine, oblečeni v raševino, na obraze svoje.

¹⁷ In David reče Bogu: Nisem li jaz velel, naj se sešteje ljudstvo? Jaz sem tisti, ki sem grešil in zelo krivično ravnal, te ovce pa, kaj so storili? Roka tvoja, prosim, o Gospod, Bog moj, bodi zoper mene in zoper očeta mojega hišo, nikar zoper tvoje ljudstvo, da ga tepe!

¹⁸ Tedaj zapove angel Gospodov Gadu, da veli Davidu, naj gre gori in zgradi oltar Gospodu na gumnu Ornana Jebusejca.

¹⁹ In David je šel gori po besedi Gadovi, ki jo je govoril v imenu Gospodovem.

²⁰ Ornan pa se ozre in zagleda angela, in štirje sinovi njegovi, ki so bili pri njem, se skrijejo; Ornan je namreč mlatil pšenico.

²¹ In ko David pride do Ornana, se ta ozre in zagleda Davida in gre z gumna ter se Davidu prikloni z obrazom do tal.

²² Tedaj reče David Ornanu: Prepústi mi kraj tega gumna, da na njem zgradim oltar Gospodu, prepústi mi ga za polno ceno, da bi nehala kuga med ljudstvom.

²³ Ornan pa reče Davidu: Vzemi si ga, in stori naj ž njim gospod moj, kralj, kar se mu dobro vidi; glej, dam ti voli v žgalno daritev in mlatilnice za drva in pšenico v jedilno daritev: vse dam rad.

²⁴ A kralj David reče Ornanu: Nikar, ampak res hočem to kupiti od tebe za polno ceno, ker ne vzamem, kar je tvojega, za Gospoda, in ne bom daroval žgalne daritve brez stroškov.

²⁵ Dal je torej David Ornanu za tisti kraj šeststo zlatih seklov po teži.

²⁶ In David je zgradil ondi oltar Gospodu in je daroval žgalne in mirovne daritve in klical Gospoda; on pa mu je odgovoril iz nebes po ognju na oltarju žgalnih daritev.

²⁷ In Gospod ukaže angelu, in angel vtakne meč zopet v nožnico svojo.

²⁸ V tistem času, ko je David videl, da mu je Gospod odgovoril na gumnu Ornana Jebusejca, je daroval ondi.

²⁹ Kajti šator Gospodov, ki ga je naredil Mojzes v puščavi, in oltar žgalnih daritev, sta bila tisti čas na višavi v Gibeonu.

³⁰ A David ni mogel predenj tja hoditi, da bi iskal Boga, tako je bil prestrašen zaradi meča angela Gospodovega.