¹ In kralj David reče vsemu zboru: Salomon, sin moj, ki je njega samega izvolil Bog, je še mlad in šibek, in delo je veliko, kajti tista palača ni za človeka, ampak za Gospoda Boga.

² Jaz pa sem z vsemi močmi svojimi pripravil za hišo Boga svojega zlata za zlate, srebra za srebrne, brona za bronaste, železa za železne, lesa za lesene stvari; kamenov oniksovih in vdelanih, kamenov za olepšavo in raznobarvnih in vsakovrstnih dragih kamenov in belega marmornjaka v obilici.

³ Razen tega, ker me veseli hiša mojega Boga, sem dal iz lastnega zaklada zlata in srebra za hišo Boga svojega poleg vsega, kar sem oskrbel za sveto hišo:

⁴ tri tisoč talentov zlata, zlata iz Ofirja, in sedem tisoč talentov prečiščenega srebra, da se ž njim prevlečejo hišne stene,

⁵ zlata pa za zlate in srebra za srebrne stvari in za vsakovrstne naprave po rokah umetnikov. In kdo je radovoljen, danes napolniti roko svojo za Gospoda?

⁶ Tedaj so se izkazali radovoljne poglavarji očetovin in knezi rodov Izraelovih in poveljniki čez tisoč in čez sto in oskrbniki kraljevih opravil,

⁷ in so darovali za službo hiše Božje pet tisoč talentov zlata in deset tisoč dárikov,¹ srebra pa deset tisoč talentov in brona osemnajst tisoč talentov in železa sto tisoč talentov.

1. Dárik je perzijski zlatnik, blizu 25 kron.

⁸ In tisti, pri katerih so se našli dragi kameni, so jih dali v zaklad hiše Gospodove, pod roko Jehiela Gersonovca.

⁹ Tedaj se je ljudstvo veselilo, da so radovoljno darovali, ker z nerazdeljenim srcem so to poklonili Gospodu prostovoljno, tudi kralj David se je radoval z velikim veseljem.

¹⁰ In David je hvalil Gospoda vpričo vsega zbora in je dejal: Hvaljen bodi, o Gospod, Bog Izraela, očeta našega, od vekov na veke!

¹¹ Tvoja, o Gospod, je velikost in moč in slava in dika in veličastvo; zakaj vse, kar je v nebesih in na zemlji, je tvoje. Tvoje je kraljestvo, o Gospod, in ti si povišan kot glava nad vsem!

¹² Bogastvo in čast prihaja od tebe, in ti si vladar vsemu, in v roki tvoji je moč in oblast, in v tvoji roki je poveličati in ojačiti vse.

¹³ Sedaj torej, Bog naš, te zahvaljujemo in hvalimo ime slave tvoje.

¹⁴ Saj kdo sem jaz in kdo ljudstvo moje, da bi imeli moč, toliko radovoljno darovati tebi? Kajti od tebe je vse, in iz roke tvoje smo prejeli in dali tebi.

¹⁵ Zakaj mi smo tujci pred teboj in priseljenci, kakor so bili vsi očetje naši; dnevi naši na zemlji so kakor senca in ni upanja, da tu ostanemo.

¹⁶ O Gospod, Bog naš, vsa ta obilna množina, ki smo jo pripravili v zgradbo hiše tvoje, svetemu imenu tvojemu, je iz roke tvoje in vse to je tvoje.

¹⁷ Vem tudi, moj Bog, da preiskuješ srce in prijetna ti je preprostost. Jaz torej sem iz preprostosti srca svojega vse to radovoljno daroval, in sedaj sem z veseljem videl ljudstvo tvoje, ki je tu pričujoče, da je radovoljno darovalo tebi.

¹⁸ O Gospod, Bog Abrahama, Izaka in Izraela, očetov naših, ohrani vekomaj tako misel in namero v srcu tvojega ljudstva in obračaj njih srca k sebi!

¹⁹ In daj Salomonu, sinu mojemu, nerazdeljeno srce, da izpolnjuje zapovedi tvoje, pričevanja tvoja in postave tvoje in da stori vse in zgradi palačo, ki sem oskrbel zanjo priprave!

²⁰ In David je rekel vsemu zboru: Hvalite sedaj Gospoda, Boga svojega! In ves zbor je hvalil Gospoda, očetov svojih Boga, in pripognili so se in storili poklon Gospodu in kralju.

²¹ In darovali so žrtve Gospodu, in drugo jutro potem so darovali Gospodu žgalne daritve: tisoč juncev, tisoč ovnov, tisoč jagnjet ž njih pitnimi daritvami vred, in obilo klalnih daritev za vsega Izraela,

²² in so jedli in pili pred Gospodom tisti dan z veliko radostjo. In so postavili Salomona, sina Davidovega, v drugič za kralja in ga pomazilili Gospodu za vojvodo in Zadoka za duhovnika.

²³ In Salomon je zasedel prestol Gospodov kot kralj namesto Davida, očeta svojega, in uspevalo mu je, in ves Izrael ga je poslušal.

²⁴ In vsi poglavarji in junaki, tudi vsi sinovi kralja Davida so se podvrgli kralju Salomonu.

²⁵ In Gospod je jako poveličal Salomona pred očmi vsega Izraela in mu je dodelil tako veličastno kraljevanje, kakršnega ni imel pred njim noben kralj v Izraelu.

²⁶ Tako je bil David, sin Jesejev, kralj vsemu Izraelu.

²⁷ Časa pa, kar je kraljeval Izraelu, je bilo štirideset let: sedem let je vladal v Hebronu in triintrideset v Jeruzalemu.

²⁸ In umrl je v lepi starosti, sit svojih dni, bogastva in časti. In Salomon, sin njegov, je kraljeval na mestu njegovem.

²⁹ Dejanja Davidova pa, prva in poslednja, glej, zapisana so v zgodbah Samuela vidca in v zgodbah Natana proroka in v zgodbah Gada vidca

³⁰ z vsem njegovim kraljevanjem in z močjo njegovo in s časi, ki so prešli pod njim čez Izraela in čez vsa kraljestva dežel.