¹ Nadalje¹ je kralj David vsej skupnosti rekel: »Moj sin Salomon, ki ga je izbral sam Bog, je še mlad² in nežen, delo pa je veliko, kajti palača ni za človeka, temveč za Gospoda Boga.

1. [Leta 1015 pr. Kr.]
2. 1 Krn 22,5

² Sedaj sem z vso svojo močjo pripravil za hišo svojega Boga zlata za stvari, narejene iz zlata, srebra za stvari iz srebra, brona za stvari iz brona, železa za stvari iz železa, lesa za stvari iz lesa, oniksove kamne in kamne za vdelavo, lesketajoče kamne iz različnih barv in vse vrste dragocenih kamnov in marmornih kamnov v obilju.

³ Povrh vsega, ker sem svojo naklonjenost naravnal k hiši svojega Boga, sem dal od svojih lastnih dobrin, od zlata in srebra, ki sem ga dal k hiši svojega Boga, poleg vsega, kar sem pripravil za sveto hišo;

⁴ celó tri tisoč talentov zlata, od zlata iz Ofírja in sedem tisoč talentov prečiščenega srebra, da se z njim prekrije stene hiš.

⁵ Zlata za stvari iz zlata, srebra za stvari iz srebra in za vsako vrsto dela storjenega z rokodelčevimi rokami. In kdo bo potem ta dan voljan uméstiti¹² svojo službo Gospodu?«

1. uméstiti…: hebr. napolniti svojo roko.
2. 1 Kr 9,28

⁶ ¶ Potem so vodje očetov in princev iz Izraelovega rodu in poveljniki nad tisočimi in nad stotimi, z voditelji kraljevega dela, prostovoljno darovali

⁷ in dali za službo Božje hiše od zlata pet tisoč talentov in deset tisoč darejkov, od srebra deset tisoč talentov, od brona osemnajst tisoč talentov in sto tisoč talentov železa.

⁸ Tisti, pri katerih so bili najdeni dragoceni kamni, so jih dali v zakladnico Gospodove hiše po roki Geršónca Jehiéla.

⁹ Potem se je ljudstvo veselilo, za to, kar so voljno darovali, ker so s popolnim srcem voljno darovali Gospodu. Tudi kralj David se je veselil z veliko radostjo.

¹⁰ ¶ Zato je David blagoslovil Gospoda pred vso skupnostjo in David je rekel: »Blagoslovljen bodi ti, Gospod, Bog Izraela, našega očeta, na veke vekov.

¹¹ Tvoja, oh Gospod, je veličina, oblast, slava, zmaga in veličastvo, kajti vse, kar je v nebesih in na zemlji, je tvoje. Tvoje je kraljestvo,¹ oh Gospod in ti si kakor glava povišan nad vse.

1. Mt 6,13; 1 Tim 1,17; Raz 5,13

¹² Bogastvo in čast, oboje prihaja od tebe in ti kraljuješ nad vsem in v tvoji roki je oblast in moč in v tvoji roki je to, da narediš veliko in da daš moč vsem.

¹³ Zdaj torej, naš Bog, se ti zahvaljujemo in hvalimo tvoje veličastno ime.

¹⁴ Toda kdo sem jaz in kaj je moje ljudstvo, da bi bili¹ zmožni darovati tako voljno na takšen način? Kajti vse stvari prihajajo od tebe in od tvojega² lastnega smo dali tebi.

1. bili…: hebr. ohranili moč, ali, dosegli moč.
2. tvojega…: hebr. tvoje roke.

¹⁵ Kajti mi smo tujci pred teboj in začasni prebivalci, kakor so bili vsi naši očetje. Naši¹ dnevi na zemlji so kakor senca in nobenega ni,² ki bi ostal.

1. Ps 39,12; Ps 90,9; Heb 11,13; 1 Pet 2,11
2. ni…: hebr. pričakovanja ni.

¹⁶ Oh Gospod, naš Bog, vsa ta zaloga, ki smo jo pripravili, da ti zgradimo hišo za tvoje sveto ime, prihaja iz tvoje roke in vse je tvoje.

¹⁷ Tudi jaz vem, moj Bog, da ti preizkušaš¹ srce in imaš veselje v iskrenosti. Kar se mene tiče, sem v iskrenosti svojega srca voljno daroval vse te stvari in sedaj sem z radostjo videl tvoje ljudstvo, ki je tukaj prisotno,² da ti voljno daruje.

1. 1 Krn 23,9; 1 Sam 16,7
2. prisotno: hebr. najdeno.

¹⁸ Oh Gospod, Bog Abrahama, Izaka in Izraela, naših očetov, varuj to na veke v zamisli misli srca svojega ljudstva in si pripravi¹ njihovo srce.

1. si pripravi: ali, utrdi.

¹⁹ Mojemu sinu Salomonu daj popolno srce, da varuje tvoje zapovedi, tvoja pričevanja in tvoje zakone in da stori vse te stvari in da zgradi palačo, za katero sem naredil preskrbo.«

²⁰ ¶ David je vsej skupnosti rekel: »Sedaj blagoslovite Gospoda, svojega Boga.« In vsa skupnost je blagoslovila Gospoda, Boga svojih očetov, sklonila svoje glave in oboževala Gospoda in kralja.

²¹ Žrtvovali so klavne daritve Gospodu in darovali so žgalne daritve Gospodu naslednji dan po tem dnevu, celó tisoč bikcev, tisoč ovnov in tisoč jagnjet, z njihovimi pitnimi daritvami in v obilju klavnih daritev za ves Izrael.

²² Z velikim veseljem so na ta dan jedli in pili pred Gospodom. Kralja Salomona, Davidovega sina, so drugič postavili za kralja, ga mazilili¹ Gospodu za glavnega voditelja, Cadóka pa za duhovnika.

1. 1 Kr 1,33

²³ ¶ Potem se je Salomon usedel na Gospodov prestol kakor kralj namesto svojega očeta Davida in uspeval in ves Izrael ga je ubogal.

²⁴ Vsi princi in mogočni možje in tudi vsi sinovi kralja Davida so se¹ podredili kralju Salomonu.

1. se…: hebr. dali roko pod kralja Salomona.

²⁵ Gospod je silno poveličal Salomona v očeh vsega Izraela in mu podelil¹ takšno kraljevo veličastvo, kakršno ni bilo v Izraelu na nobenem kralju pred njim.

1. 1 Kr 3,13; 2 Krn 1,12; Prd 2,9

²⁶ ¶ Tako je Jesejev sin David kraljeval nad vsem Izraelom.

²⁷ Časa, ko je kraljeval nad Izraelom, je bilo štirideset let. Sedem let je kraljeval v Hebrónu, triintrideset let pa je kraljeval v Jeruzalemu.

²⁸ Umrl je v dobri visoki starosti, izpolnjen z dnevi, bogastvi in častjo. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Salomon.

²⁹ Torej dejanja kralja Davida, prva in zadnja, glej, ta so zapisana v knjigi¹ vidca Samuela, v knjigi preroka Natána in v knjigi vidca Gada,

1. knjigi: ali, zgodovini; hebr. besedah.

³⁰ z vsem njegovim vladanjem in njegovo močjo in časi, ki so prešli nad njim in nad Izraelom in nad vsemi kraljestvi dežel.