¹ Potem se je, po¹ Ahábovi smrti,² Moáb uprl zoper Izraela.

1. 2 Kr 3,5
2. [Okoli leta 896 pr. Kr.]

² Ahazjá je padel dol skozi mrežo v svoji gornji sobi, ki je bila v Samariji in je bil bolan. Poslal je poslance in jim rekel: »Pojdite, poizvedite od Báal Zebúba,¹ boga v Ekrónu, ali si bom opomogel od te bolezni.«

1. [Báal Zebúb: hebr. gospodar muh; feničansko božanstvo.]

³ Toda Gospodov angel je rekel Tišbéjcu Eliju: »Vstani, pojdi gor, da srečaš poslance samarijskega kralja in jim reci: ›Mar ni zato, ker ni Boga v Izraelu, da greste povpraševat ekrónskega boga Báal Zebúba?‹

⁴ Zdaj torej tako govori Gospod: ›Ne¹ boš prišel dol iz svoje postelje, na katero si zlezel, temveč boš zagotovo umrl.‹« In Elija je odšel.

1. Ne…: hebr. Postelja, na katero si zlezel, ne boš prišel dol iz nje.

⁵ Ko so se poslanci obrnili nazaj k njemu, jim je rekel: »Zakaj ste se torej obrnili nazaj?«

⁶ Rekli so mu: »Vzdignil se je mož, da nas sreča in nam rekel: ›Pojdite, ponovno se obrnite h kralju, ki vas je poslal in mu recite: ›Tako govori Gospod: ›Mar ni zato, ker ni Boga v Izraelu, da pošiljaš povpraševat ekrónskega boga Báal Zebúba?‹ Zato ne boš prišel dol iz svoje postelje, na katero si zlezel, temveč boš zagotovo umrl.‹«

⁷ Rekel jim je: »Kakšne¹ vrste mož je bil ta, ki se je vzdignil, da vas sreča in vam je povedal te besede?«

1. Kakšne…: hebr. Kakšno je bilo vedênje moža?

⁸ Odgovorili so mu: »Bil je kosmat človek in z usnjenim pasom opasan okoli ledij.« Rekel je: »To je Tišbéjec Elija.«

⁹ Potem je kralj poslal k njemu petdesetnika z njegovimi petdesetimi. Ta je odšel gor k njemu, in glej, sedel je na vrhu hriba. Nagovoril ga je: »Božji mož, kralj je rekel: ›Pridi dol.‹«

¹⁰ Elija je odgovoril in petdesetniku rekel: »Če sem Božji mož, potem naj dol z neba pride ogenj in použije tebe in tvojih petdeset.« Dol z neba je prišel ogenj in použil njega in njegovih petdeset.

¹¹ Ponovno je k njemu poslal drugega petdesetnika z njegovimi petdesetimi. Ta je odgovoril in mu rekel: »Oh Božji mož, tako je rekel kralj: ›Pridi hitro dol.‹«

¹² Elija je odgovoril in jim rekel: »Če sem Božji mož, naj dol z neba pride ogenj in použije tebe in tvojih petdeset.« In ogenj od Boga je prišel z neba in použil njega in njegovih petdeset.

¹³ Ponovno je poslal tretjega petdesetnika z njegovimi petdesetimi. Tretji petdesetnik je odšel gor, prišel in pred¹ Elijem padel na kolena, ga rotil in mu rekel: »Oh Božji mož, prosim te, naj bodo moje življenje in življenja teh petdesetih tvojih služabnikov dragocena v tvojih očeh.

1. pred…: hebr. se pred Elijem priklonil.

¹⁴ Glej, prišel je ogenj dol z neba in sežgal dva poveljnika prejšnjih petdesetih z njunimi petdesetimi. Zatorej naj bo moje življenje sedaj dragoceno v tvojih očeh.«

¹⁵ Gospodov angel je rekel Eliju: »Z njim pojdi dol. Ne boj se ga.« In vstal je in z njim odšel dol h kralju.

¹⁶ Rekel mu je: »Tako govori Gospod: ›Ker kakor si poslal poslance, da poizvejo od ekrónskega boga Báal Zebúba, mar ni to zato, ker ni Boga v Izraelu, da bi povprašal po njegovi besedi? Zato ne boš prišel dol iz postelje, na katero si zlezel, temveč boš zagotovo umrl.‹«

¹⁷ Tako je umrl¹ glede na Gospodovo besedo, ki jo je Elija govoril. Namesto njega je zakraljeval Jehorám,² v drugem letu Józafatovega sina Jehoráma, Judovega kralja, ker ni imel sina.

1. [Leta 896 pr. Kr.]
2. [tudi Ahábov sin, brat Ahazjája; hebr. Jehova se je vzdignil.]

¹⁸ Torej preostala izmed Ahazjájevih dejanj, ki jih je storil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev?

¹ Pripetilo se je, ko je Gospod hotel Elija z vrtinčastim vetrom vzeti gor v nebo, da je Elija z Elizejem odšel iz Gilgála.

² Elija je rekel Elizeju: »Ostani tukaj, prosim te, kajti Gospod me je poslal v Betel.« Elizej pa mu je rekel: »Kakor Gospod živi in kakor živi tvoja duša, te ne bom zapustil.« Tako sta odšla dol do Betela.

³ Sinovi prerokov, ki so bili pri Betelu, so prišli naprej k Elizeju in mu rekli: »Ali veš, da bo Gospod danes odvzel tvojega gospodarja iznad tvoje glave?« Ta je rekel: »Da, vem to; molčite.«

⁴ Elija mu je rekel: »Elizej, ostani tukaj, prosim te, kajti Gospod me je poslal v Jeriho.« Ta pa je rekel: »Kakor Gospod živi in kakor živi tvoja duša, te ne bom zapustil.« Tako sta prišla do Jerihe.

⁵ Sinovi prerokov, ki so bili pri Jerihi, so prišli k Elizeju in mu rekli: »Ali veš, da bo Gospod danes odvzel tvojega gospodarja iznad tvoje glave?« Ta pa je odgovoril: »Da, vem to; molčite.«

⁶ Elija mu je rekel: »Ostani, prosim te, tukaj, kajti Gospod me je poslal k Jordanu.« Ta pa je rekel: »Kakor Gospod živi in kakor živi tvoja duša, te ne bom zapustil.« In oba sta šla naprej.

⁷ Petdeset mož izmed sinov prerokov je šlo in stali so, da¹ gledajo od daleč, onadva pa sta stala ob Jordanu.

1. da…: hebr. v očeh, ali, nasproti.

⁸ Elija je vzel svoje ogrinjalo, ga zvil skupaj, udaril vode in razdelile so se sèm ter tja, tako da sta oba šla preko po suhih tleh.

⁹ Pripetilo se je, ko sta šla čez, da je Elija rekel Elizeju: »Prosi, kaj naj storim zate, preden bom vzet od tebe.« Elizej je rekel: »Prosim te, naj bo nad menoj dvojen delež tvojega duha.«

¹⁰ Rekel je: »Prosil¹ si težko stvar. Vendar če me boš videl, ko bom vzet od tebe, se ti bo zgodilo, toda če ne, ne bo tako.«

1. Prosil…: hebr. Storil si težko vprašanje.

¹¹ Pripetilo se je, ko sta še vedno šla naprej in se pogovarjala, da se je, glej, tam prikazal ognjen bojni voz in ognjeni konji in ju ločili narazen in Elija¹ se je z vrtinčastim vetrom dvignil v nebo.

1. Prd 48,9; 1 Mkb 2,58

¹² Elizej je to videl in klical: »Moj¹ oče, moj oče, Izraelov bojni voz in njegovi konjeniki.« In nič več ga ni videl. Zgrabil je svoja lastna oblačila in jih pretrgal na dva kosa.

1. 2 Kr 13,14

¹³ Pobral je tudi Elijevo ogrinjalo, ki je padlo iz njega, odšel nazaj in obstal pri bregu¹ Jordana.

1. bregu: hebr. kraju.

¹⁴ Vzel je Elijevo ogrinjalo, ki je padlo iz njega, udaril vode in rekel: »Kje je Gospod, Elijev Bog?« Ko je tudi on udaril vode, so se razdelile sèm ter tja in Elizej je šel preko.

¹⁵ Ko so ga sinovi prerokov, ki so opazovali¹ pri Jerihi, zagledali, so rekli: »Elijev duh počiva na Elizeju.« Prišli so, da ga srečajo in se do tal priklonili pred njim.

1. 2 Kr 2,7

¹⁶ Rekli so mu: »Glej torej, s tvojimi služabniki bo petdeset močnih¹ mož. Naj odidejo, prosimo te in poiščejo tvojega gospodarja, da ga ni morda gor vzel Gospodov Duh in ga vrgel na kako² goro ali v kako dolino.« Rekel je: »Ne pošiljajte.«

1. močnih…: hebr. sinov moči.
2. kako…: hebr. eno izmed gora.

¹⁷ Ko so mu prigovarjali, dokler ni bil osramočen, je rekel: »Pošljite.« Zato so poslali petdeset mož in iskali tri dni, toda niso ga našli.

¹⁸ Ko so ponovno prišli k njemu (kajti mudil se je pri Jerihi), jim je rekel: »Ali vam nisem rekel: ›Ne pojdite?‹«

¹⁹ Ljudje iz mesta so Elizeju rekli: »Glej, prosim te, lega tega mesta je prijetna, kakor vidi moj gospod, toda voda je slaba in tla jalova.«¹

1. jalova: hebr. povzročajo izrojevanje.

²⁰ Rekel je: »Prinesite mi nov vrč in vanj dajte sol.« In prinesli so ga k njemu.

²¹ Šel je naprej, k izviru vodá in vanj vrgel sol ter rekel: »Tako govori Gospod: ›Ozdravil sem te vode, od tod ne bo nič več smrti ali jalove dežele.‹«

²² Tako so bile vode ozdravljene do tega dne, glede na Elizejevo besedo, ki jo je govoril.

²³ Od tam je odšel gor k Betelu in ko je šel gor po poti, so prišli iz mesta majhni otroci, ga zasmehovali in mu rekli: »Pojdi gor, plešec; pojdi gor, plešec.«

²⁴ Ta se je obrnil nazaj, pogledal nanje in jih preklel v Gospodovem imenu. In iz gozda sta prišli dve medvedki ter izmed njih raztrgali dvainštirideset otrok.

²⁵ Od tam je odšel na goro Karmel in od tam se je vrnil v Samarijo.

¹ Torej Ahábov sin Jehorám¹ je začel kraljevati nad Izraelom, v Samariji, v osemnajstem² letu Judovega kralja Józafata in kraljeval je dvanajst let.

1. [Jehorám: hebr. od Jahveja vzgojen ali vzdignjen.]
2. [Leta 896 pr. Kr.]

² Počel je zlo v Gospodovih očeh, toda ne kakor njegov oče in kakor njegova mati, kajti odstranil je Báalovo¹ podobo, ki jo je naredil njegov oče.

1. Báalovo…: hebr. Báalov kip, ki ga.

³ Kljub temu se je trdno držal grehov Nebátovega sina Jerobeáma, ki je Izraela pripravil, da greši; ni odšel od njih.

⁴ Moábski kralj Meša¹ je bil lastnik ovc in je Izraelovemu kralju dajal sto tisoč jagnjet in sto tisoč ovnov, [skupaj] z volno.

1. [Meša…: hebr. varnost.]

⁵ Toda pripetilo se je, ko je bil Aháb¹ mrtev, da se je moábski kralj uprl zoper Izraelovega kralja.

1. 2 Kr 1,1

⁶ Kralj Jehorám je istočasno odšel iz Samarije in preštel ves Izrael.

⁷ Odšel¹ je in poslal k Judovemu kralju Józafatu, rekoč: »Moábski kralj se je uprl zoper mene. Ali hočeš iti z menoj v bitko zoper Moáb?« Rekel je: »Šel bom gor. Jaz² sem, kakor si ti, moje ljudstvo je kakor tvoje ljudstvo in moji konji kakor tvoji konji.«

1. [Leta 895 pr. Kr.]
2. 1 Kr 22,4

⁸ Rekel je: »Po kateri poti bomo šli gor?« Odgovoril je: »Po poti skozi edómsko divjino.«

⁹ Tako so Izraelov kralj, Judov kralj in edómski kralj odšli in zaokrožili sedemdnevno potovanje in tam ni bilo vode za vojsko in živino, ki¹ jim je sledila.

1. ki…: hebr. pri njihovih stopalih.

¹⁰ Kralj Izraela je rekel: »Gorje, da je te tri kralje Gospod poklical skupaj, da jih izroči v roko Moába!«

¹¹ Toda Józafat je rekel: »Mar ni tukaj Gospodovega preroka, da bi po njem lahko poizvedel od Gospoda?« Eden izmed služabnikov Izraelovega kralja je odgovoril in rekel: »Tukaj je Šafátov sin Elizej, ki je izlival vodo na Elijeve roke.«

¹² Józafat je rekel: »Z njim je Gospodova beseda.« Tako so Izraelov kralj, Józafat in edómski kralj odšli dol k njemu.

¹³ Elizej je rekel Izraelovemu kralju: »Kaj imam s teboj? Spravi se k prerokom svojega očeta in k prerokom svoje matere.« Izraelov kralj pa mu je rekel: »Ne, kajti Gospod je te tri kralje sklical skupaj, da jih izroči v roko Moába.«

¹⁴ Elizej je rekel: »Kakor živi Gospod nad bojevniki, pred katerim stojim, zagotovo, če se ne bi oziral na prisotnost Judovega kralja Józafata, ne bi pogledal proti tebi niti te ne bi videl.

¹⁵ Toda sedaj mi privedi glasbenika, ki igra na strune.« In pripetilo se je, ko je glasbenik igral, da je nadenj prišla Gospodova roka.

¹⁶ Rekel je: »Tako govori Gospod: ›To dolino naredite polno jarkov.‹

¹⁷ Kajti tako govori Gospod: ›Ne boste videli vetra niti ne boste videli dežja, vendar bo ta dolina napolnjena z vodo, da boste lahko pili, tako vi, vaše govedo in vaše živali.‹

¹⁸ To pa je le majhna stvar v Gospodovih očeh. Tudi Moábce bo izročil v vašo roko.

¹⁹ Udarili boste vsako utrjeno mesto in vsako izbrano mesto in posekali vsako dobro drevo in zamašili vse vodnjake in vsak dober kraj dežele oškodovali¹ s kamni.«

1. oškodovali: hebr. užalostili.

²⁰ Pripetilo se je zjutraj, ko je bila darovana jedilna daritev, glej, da je prišla voda po poti iz Edóma in dežela je bila napolnjena z vodo.

²¹ Ko so vsi Moábci slišali, da so prišli gor kralji, da se bojujejo zoper njih, so zbrali¹ vse, ki so si² bili zmožni nadeti bojno opremo in starejše in so se razpostavili na meji.

1. zbrali…: hebr. bili sklicani skupaj vsi.
2. si…: hebr. se opasali s pasom in starejše.

²² Vstali so zgodaj zjutraj in sonce je sijalo na vodo in Moábci so vodo na drugi strani videli tako rdečo kakor kri.

²³ Rekli so: »To je kri. Kralji so zagotovo umorjeni¹ in so udarili drug drugega. Sedaj torej Moáb, k plenu.«

1. umorjeni: hebr. uničeni.

²⁴ Ko pa so prišli k taboru Izraelcev, so se Izraelci dvignili in udarili Moábce, tako da so le-ti pred njimi pobegnili. Toda šli¹ so naprej in pobijali Moábce, celo v njihovi deželi.

1. šli…: ali, udarili so v njej, celo pobijali.

²⁵ Podirali so mesta in na vsak dober kos dežele je vsak mož vrgel svoj kamen in napolnili so jo in zamašili so vse vodnjake in podrli vsa dobra drevesa, samo¹ v Kir Heresu so pustili njegovo kamenje, vendar so okrog njega šli pračarji in ga udarili.

1. samo…: hebr. dokler ni pustil svojih kamnov v Kir Heresu.

²⁶ Ko je moábski kralj videl, da je bila bitka zanj prehuda, je s seboj vzel sedemsto mož, ki so izdirali meče, da se prebijejo k edómskemu kralju. Toda niso mogli.

²⁷ Potem je vzel svojega najstarejšega sina, ki naj bi zakraljeval namesto njega in ga na obzidju daroval v žgalno daritev. In tam je bilo veliko ogorčenje zoper Izrael in odšli so od njega in se vrnili k svoji lastni deželi.

¹ Torej tam je neka ženska, izmed žena preroških sinov, zaklicala k Elizeju, rekoč: »Tvoj služabnik, moj soprog, je mrtev, in ti veš, da se je tvoj služabnik bal Gospoda in prišel je upnik, da bi si moja dva sinova k sebi vzel za sužnja.«

² Elizej ji je rekel: »Kaj naj storim zate? Povej mi, kaj imaš v hiši?« Rekla je: »Tvoja pomočnica nima v hiši ničesar razen lonca olja.«

³ Potem je rekel: »Pojdi, izposodi si posode od vseh svojih sosed, prazne posode. Ne izposodi¹ si jih malo.

1. izposodi…: ali, skopari.

⁴ Ko vstopiš noter, boš za seboj in za svojima sinovoma zaprla vrata in izlivala v vse tiste posode in tisto, ki je polna, boš postavila na stran.«

⁵ Tako je odšla od njega in za seboj in za svojima sinovoma, ki sta k njej prinesla posode, zaprla vrata in ona je izlivala.

⁶ Pripetilo se je, ko so bile posode polne, da je svojemu sinu rekla: »Še mi prinesi posodo.« Rekel ji je: »Nobene posode ni več.« In olje se je ustavilo.

⁷ Potem je prišla in povedala Božjemu možu. Rekel je: »Pojdi, prodaj olje in poplačaj svoj¹ dolg in od preostanka živite ti in tvoja otroka.«

1. svoj…: ali, svojega upnika.

⁸ Zgodilo¹ se je na nek dan, da je Elizej odšel v Šuném, kjer je bila plemenita ženska; in ta ga je primorala,² da jé kruh. In to je bilo tako, da tako pogosto, kot je šel mimo, se je obrnil tja, da bi jedel kruh.

1. Zgodilo…: hebr. Bil je dan.
2. primorala: hebr. zadržala.

⁹ Svojemu soprogu je rekla: »Glej torej, zaznavam, da je to sveti Božji mož, ki nenehno hodi mimo nas.

¹⁰ Narediva majhno sobo, prosim te, na zidu in tam zanj postavimo posteljo, mizo, stolček in svečnik. In zgodilo se bo, ko prihaja k nam, da se bo obrnil tja noter.«

¹¹ Zgodilo se je na nek dan, da je prišel tja, se obrnil v sobo in se tam ulegel.

¹² Svojemu služabniku Gehazíju je rekel: »Pokliči to Šunémko.« Ko jo je ta poklical, je obstala pred njim.

¹³ Rekel mu je: »Sedaj ji povej: ›Glej, hitela si za naju z vso to skrbjo. Kaj naj bo storjeno zate? Ali naj zate govorim kralju ali poveljniku vojske?‹« Odgovorila je: »Prebivam med svojim lastnim ljudstvom.«

¹⁴ Rekel je: »Kaj naj bo potem storjeno zanjo?« Gehazí je odgovoril: »Resnično, ona nima otroka in njen soprog je star.«

¹⁵ Rekel je: »Pokliči jo.« Ko jo je poklical, je obstala med vrati.

¹⁶ Rekel je: »Okoli¹ tega obdobja,² glede na čas življenja, boš objemala sina.« Rekla je: »Ne, moj gospod, Božji mož, ne laži svoji pomočnici.«

1. 1 Mz 18,10
2. obdobja: hebr. določenega časa.

¹⁷ Ženska je spočela in rodila sina v tistem obdobju, ki ji ga je Elizej povedal, glede na čas življenja.

¹⁸ Ko je otrok postal večji, se je nekega dne zgodilo, da je odšel ven k svojemu očetu, k žanjcem.

¹⁹ Svojemu očetu je rekel: »Moja glava, moja glava.« In ta je rekel mladeniču: »Odnesi ga k njegovi materi.«

²⁰ Ko ga je ta vzel in ga privedel k njegovi materi, je do opoldneva sedel na njenih kolenih, potem pa je umrl.

²¹ Vzdignila se je, ga položila na posteljo Božjega moža, zaprla vrata za njim in odšla ven.

²² Poklicala je k svojemu soprogu in rekla: »Pošlji mi, prosim te, enega izmed mladeničev in enega izmed oslov, da lahko stečem k Božjemu možu in ponovno pridem nazaj.«

²³ Rekel je: »Čemu hočeš iti k njemu danes? Ni niti mlaj niti šabat.« Rekla je: »To bo dobro.«¹

1. dobro: hebr. Shalom: mir, [varnost, uspevanje, zdravje.]

²⁴ Potem je osedlala osla in svojemu mladeniču rekla: »Požêni in pojdi naprej. Svojega jahanja ne upočasnjuj¹ zaradi mene, razen če ti ne zapovem.«

1. upočasnjuj…: hebr. zadržuj zaradi mene, da jahaš.

²⁵ Tako je odšla in prišla k Božjemu možu na goro Karmel. Pripetilo se je, ko jo je Božji mož od daleč zagledal, da je svojemu služabniku Gehazíju rekel: »Glej, tam je ta Šunémka.

²⁶ Steci sedaj, prosim te, da jo srečaš in ji reci: ›Ali je dobro s teboj? Ali je dobro s tvojim soprogom? Ali je dobro z otrokom?‹« Odgovorila je: »Dobro je.«

²⁷ Ko pa je prišla k Božjemu možu na hrib, se je oklenila njegovih¹ stopal. Toda Gehazí se je približal, da jo pahne proč. Božji mož pa je rekel: »Pusti jo; kajti njena duša je zagrenjena² znotraj nje in Gospod je to skril pred menoj in mi ni povedal.«

1. njegovih…: hebr. pri njegovih stopalih.
2. zagrenjena…: hebr. grenka.

²⁸ Potem je rekla: »Ali sem si jaz želela sina od svojega gospoda?« Ali nisem rekla: »Ne zavajaj me?«

²⁹ Potem je rekel Gehazíju: »Opaši svoja ledja in v svojo roko vzemi mojo palico in pojdi svojo pot. Če srečaš kateregakoli človeka, ga ne pozdravi in če kdorkoli pozdravi tebe, mu ravno tako ne odgovori, in mojo palico položi na otrokov obraz.«

³⁰ Otrokova mati je rekla: »Kakor Gospod živi in kakor tvoja duša živi, te ne bom zapustila.« Vstal je in ji sledil.

³¹ Gehazí je šel pred njima in palico položil na otrokov obraz, toda ni bilo niti glasu niti uslišanja.¹ Zatorej je ponovno odšel, da ga sreča in mu povedal, rekoč: »Otrok se ni prebudil.«

1. uslišanja: hebr. pozornosti.

³² Ko je Elizej prišel v hišo, glej, je bil otrok mrtev in položen na njegovo posteljo.

³³ Vstopil je torej in zaprl vrata za njima ter molil h Gospodu.

³⁴ Povzpel se je in legel na otroka ter svoja usta položil na njegova usta in svoje oči na njegove oči in svoje roke na njegove roke. Raztegnil se je nad otrokom in otrokovo meso se je ogrelo.

³⁵ Potem se je vrnil in po hiši hodil sem¹ ter tja, se povzpel in sebe raztegnil nad njim. Otrok je sedemkrat kihnil in otrok je odprl svoje oči.

1. sem…: hebr. enkrat sem in enkrat tja.

³⁶ Poklical je Gehazíja in rekel: »Pokliči to Šunémko.« Tako jo je poklical. Ko je vstopila k njemu, je rekel: »Vzemi svojega sina.«

³⁷ Potem je vstopila, padla k njegovim stopalom, se priklonila do tal, vzela svojega sina in odšla ven.

³⁸ Elizej je ponovno prišel¹ v Gilgál. Tam pa je bilo v deželi pomanjkanje. Sinovi prerokov so sedeli pred njim. Svojemu služabniku je rekel: »Pristavi velik lonec in za sinove prerokov zavri juho.«

1. [Okoli leta 891 pr. Kr.]

³⁹ Nekdo je odšel na polje, da nabere zelišča in našel divjo trto in od nje nabral polno naročje divjih buč in prišel in jih zrezal v lonec juhe, kajti niso jih poznali.

⁴⁰ Tako so nalili, da bi možje jedli. Pripetilo pa se je, ko so jedli juho, da so zavpili in rekli: »Oh ti Božji mož, smrt je v loncu.« In tega niso mogli jesti.

⁴¹ Toda rekel je: »Torej prinesite moko.« Vrgel jo je v lonec in rekel: »Nalij za ljudstvo, da bodo lahko jedli.« In v loncu ni bilo nič¹ škodljivega.

1. nič…: hebr. nobene zle stvari.

⁴² Prišel je mož iz Báal Šalíša¹ in Božjemu možu prinesel kruh od prvih sadov, dvajset ječmenovih hlebov in polno žitno klasje v luščinah.² Rekel je: »Dajte ljudstvu, da bodo lahko jedli.«

1. [Báal Šalíš…: hebr. Gospodar trojne dežele.]
2. luščinah: ali, malhi, ali, obleki.

⁴³ Njegov strežnik pa je rekel: »Kaj, mar naj bi to postavil pred sto mož?« Ponovno je rekel: »Daj ljudstvu, da bodo lahko jedli, kajti tako govori Gospod: ›Od tega bodo¹ jedli in še bo ostalo.‹«

1. Jn 6,11

⁴⁴ Tako je to postavil prednje in so jedli in od tega pustili, glede na Gospodovo besedo.

¹ Torej¹ Naamán, poveljnik vojske sirskega kralja, je bil plemenit mož pri² svojem gospodarju in častitljiv,³ ker je po njem Gospod dal Siriji⁴ osvoboditev.⁵ Bil je tudi mogočen mož v hrabrosti, toda bil je gobavec.

1. [Okoli leta 894 pr. Kr.]
2. pri…: hebr. pred svojim gospodarjem.
3. častitljiv: hebr. milostljiv; hebr. povzdignjen, ali, sprejetega obličja.
4. [Siriji…: hebr. Aram; visoka dežela.]
5. osvoboditev: ali, zmago.

² Sirci so hodili ven po skupinah in iz izraelske dežele odvedli ujetnico, malo deklico; in ta je čakala¹ na Naamánovo ženo.

1. čakala…: hebr. bila pred Naamánovo ženo.

³ Svoji gospodarici je rekla: »Da bi Bog dal, da bi bil moj gospodar s¹ prerokom, ki je v Samariji! Kajti on bi odvzel² njegovo gobavost.«

1. s: hebr. pred.
2. odvzel: hebr. zbral.

⁴ Nekdo je vstopil in to povedal svojemu gospodarju, rekoč: »Tako in tako je govorila služabnica, ki je iz Izraelove dežele.«

⁵ Kralj Sirije je rekel: »Odpravi se, pojdi, jaz pa bom poslal pismo Izraelovemu kralju.« Odpotoval je in s seboj¹ vzel deset talentov srebra, šest tisoč koščkov zlata in deset zamenjav oblačil.

1. s seboj: hebr. v svojo roko.

⁶ Izraelovemu kralju je prinesel pismo, rekoč: »Sedaj, ko je to pismo prišlo k tebi, glej, sem z njim poslal k tebi svojega služabnika Naamána, da mu lahko odvzameš njegovo gobavost.«

⁷ Pripetilo se je, ko je Izraelov kralj prebral pismo, da je pretrgal svoja oblačila in rekel: »Sem jaz Bog, da ubijem in oživim, da je ta človek poslal k meni, da možu odvzamem njegovo gobavost? Zatorej preudarite, prosim vas in glejte, kako zoper mene išče spor.«

⁸ Bilo je tako, ko je Božji mož Elizej slišal, da je Izraelov kralj pretrgal svoja oblačila, da je poslal h kralju, rekoč: »Zakaj si pretrgal svoja oblačila? Naj torej pride k meni in vedel bo, da je v Izraelu prerok.«

⁹ Tako je Naamán prišel s svojimi konji in s svojim bojnim vozom in obstal pri vratih Elizejeve hiše.

¹⁰ Elizej pa je k njemu poslal poslanca, rekoč: »Pojdi in se sedemkrat umij v Jordanu in tvoje meso bo ponovno prišlo k tebi in boš čist.«

¹¹ Toda Naaman je bil ogorčen in odšel ter rekel: »Glej, mislil¹ sem: ›Zagotovo bo prišel ven k meni, obstal in klical k imenu Gospoda, svojega Boga in s svojo roko udaril² nad mestom in odvzel gobavost.‹

1. mislil: hebr. rekel, ali, rekel sem, ali, pri sebi sem rekel: ›Zagotovo bo prišel ven itd.
2. udaril: hebr. mahal gor in dol.

¹² Mar nista Abána¹ in Parpár,² reki v Damasku, boljši kakor vse Izraelove vode? Ali se ne bi mogel umiti v njima in bi bil čist?« Tako se je obrnil in v besu odšel proč.

1. Abána: ali, Amana; [Abána: hebr. reka blizu Damaska, mogoče kamnita; Amana: gora blizu Damaska.]
2. [Parpár: hebr. hitra.]

¹³ Njegovi služabniki so prišli blizu, mu spregovorili in rekli: »Moj oče, če bi ti prerok naročil, da storiš neko veliko stvar, ali ne bi ti tega storil? Koliko bolj potem, ko ti je rekel: ›Umij se in bodi čist?‹«

¹⁴ Potem je odšel dol, se sedemkrat potopil v Jordanu, glede na izrek Božjega moža in njegovo meso je ponovno prišlo kakor meso majhnega otroka in bil¹ je čist.

1. Lk 4,27

¹⁵ Vrnil se je k Božjemu možu, on in vsa njegova skupina in prišel ter obstal pred njim in rekel: »Glej, sedaj vem, da ni Boga na vsej zemlji, razen v Izraelu. Sedaj torej, prosim te, vzemi blagoslov od svojega služabnika.«

¹⁶ Toda on je rekel: »Kakor živi Gospod, pred katerim stojim, ne bom ničesar sprejel.« Silil ga je, da to vzame; toda zavrnil je.

¹⁷ Naamán je rekel: »Ali ne bo, prosim te, dano tvojemu služabniku, tovor prsti za dve muli? Kajti tvoj služabnik odslej ne bo daroval niti žgalne daritve niti klavne daritve drugim bogovom, razen Gospodu.

¹⁸ V tej stvari pa naj Gospod odpusti svojemu služabniku, da ko gre moj gospodar v Rimónovo¹ hišo, da tam obožuje in se naslanja na mojo roko in se priklonim v Rimónovi hiši. Ko se priklonim v Rimónovi hiši, naj Gospod v tej stvari odpusti svojemu služabniku.«

1. [Rimón: sirsko božanstvo; granatovec.]

¹⁹ Rekel mu je: »Pojdi v miru.« Tako je odšel od njega del¹ poti.

1. del…: hebr. majhen kos tal.

²⁰ Toda Gehazí, služabnik Božjega moža Elizeja, je rekel: »Glej, moj gospodar je prizanesel temu Sircu Naamánu v tem, da iz njegovih rok ni sprejel tega, kar je prinesel. Toda kakor živi Gospod bom stekel za njim in od njega nekaj vzel.«

²¹ Tako je Gehazí sledil Naamánu. Ko ga je Naamán videl teči za seboj, je upočasnil bojni voz, da ga sreča in rekel: »Ali je vse¹ dobro?«

1. vse…: hebr. tam mir.

²² Ta je rekel: »Vse je dobro. Moj gospodar me je poslal, rekoč: ›Glej, celo sedaj sta prišla k meni z gore Efrájim dva mladeniča izmed preroških sinov. Daj jima, prosim te, talent srebra in dve menjavi oblačil.‹«

²³ Naamán je rekel: »Bodi zadovoljen, vzemi dva talenta.« Silil ga je in dva talenta srebra povezal v dve vreči, z dvema menjavama oblačil in jih položil na dva izmed svojih služabnikov in nosila sta jih pred njim.

²⁴ Ko je prišel k stolpu,¹ jih je vzel iz njune roke in jih shranil v hiši, moža pa je pustil oditi in sta odšla.

1. stolpu: ali, skritemu kraju.

²⁵ Toda sam je vstopil in obstal pred svojim gospodarjem. Elizej mu je rekel: »Od kod prihajaš, Gehazí?« Rekel je: »Tvoj služabnik ni šel nikamor.«¹

1. nikamor: hebr. ne sem ne tja.

²⁶ Rekel mu je: »Mar ni moje srce odšlo s teboj, ko se je mož ponovno obrnil nazaj iz svojega bojnega voza, da te sreča? Mar je čas, da prejemaš denar, da prejemaš obleke, oljčne nasade, vinograde, ovce, vole, služabnike in dekle?

²⁷ Zato se bo Naamánova gobavost trdno prijela tebe in tvojega semena na veke.« In izpred njegove prisotnosti je odšel gobav, tako bel kakor sneg.

¹ Sinovi prerokov so Elizeju rekli:¹ »Glej torej, kraj, kjer prebivamo s teboj, je za nas preveč utesnjen.

1. [Okoli leta 893 pr. Kr.]

² Naj gremo, prosimo te, k Jordanu in si od tam vsak mož vzame bruno in si tam zgradimo kraj, kjer bomo lahko prebivali.« Odgovoril je: »Pojdite.«

³ Nekdo je rekel: »Bodi zadovoljen, prosim te in pojdi s svojimi služabniki.« Odgovoril je: »Šel bom.«

⁴ Tako je šel z njimi. In ko so prišli k Jordanu, so sekali les.

⁵ Toda ko je nekdo podiral drevo, je glava sekire¹ padla v vodo in zavpil je ter rekel: »Ojoj, gospod! Kajti bila je izposojena.«

1. glava sekire…: hebr. železo padlo.

⁶ Božji mož je rekel: »Kam je padla?« Ta mu je pokazal kraj. In odsekal je palico ter jo vrgel tja in železo je zaplavalo.

⁷ Zato je rekel: »Vzemi to k sebi.« In iztegnil je svojo roko in jo vzel.

⁸ Potem se je sirski kralj vojskoval zoper Izraela in se posvetoval s svojimi služabniki, rekoč: »Na tem in tem kraju bo moj tabor.«¹

1. moj tabor: ali, moje taborišče.

⁹ Božji mož pa je k Izraelovemu kralju poslal, rekoč: »Pazi, da ne greš mimo tega kraja, kajti tja dol so prišli Sirci.«

¹⁰ Izraelov kralj je poslal h kraju, o katerem mu je povedal Božji mož, ga o njem posvaril in tam se je rešil, ne samo enkrat ali dvakrat.

¹¹ Zato je bilo srce sirskega kralja zaradi te stvari boleče vznemirjeno. Poklical je svoje služabnike in jim rekel: »Ali mi ne boste pokazali, kdo izmed nas je za Izraelovega kralja?«

¹² Nekdo izmed njegovih služabnikov je rekel: »Nihče,¹ moj gospod, oh kralj, temveč prerok Elizej, ki je v Izraelu, govori Izraelovemu kralju besede, ki jih ti govoriš v svoji spalnici.«

1. Nihče: ali, Ne.

¹³ Rekel je: »Pojdi in poglej, kje je, da bom lahko poslal in ga zgrabil.« Bilo mu je povedano, rekoč: »Glej, on je v Dotánu.«

¹⁴ Zato je tja poslal konje, bojne vozove in veliko¹ vojsko. Prišli so ponoči in obkolili mesto.

1. veliko: hebr. težko.

¹⁵ Ko je služabnik¹ Božjega moža zgodaj vstal in odšel naprej, glej, vojska je obkolila mesto, tako s konji kakor bojnimi vozovi. Njegov služabnik mu je rekel: »Ojoj, moj gospod! Kaj bomo storili?«

1. služabnik: ali, strežnik.

¹⁶ Odgovoril je: »Ne boj se, kajti tistih,¹ ki so z nami, je več kakor tistih, ki so z njimi.«

1. 2 Krn 32,7

¹⁷ Elizej je molil in rekel: »Gospod, prosim te, odpri njegove oči, da bo lahko videl.« Gospod je odprl oči mladeniča in ta je videl in glej, gora je bila polna konj in ognjenih bojnih voz naokoli Elizeja.

¹⁸ Ko so prišli dol k njemu, je Elizej molil h Gospodu in rekel: »Udari to ljudstvo, prosim te, s slepoto.« In udaril jih je s slepoto glede na Elizejevo besedo.

¹⁹ Elizej jim je rekel: »To ni pot niti ni to mesto. Sledite¹ mi in privedel vas bom k človeku, ki ga iščete.« Toda odvedel jih je v Samarijo.

1. Sledite…: hebr. Pridite za menoj.

²⁰ Ko so prišli v Samarijo, se je pripetilo, da je Elizej rekel: »Gospod, odpri oči teh mož, da bodo lahko videli.« In Gospod je odprl njihove oči in so videli in glej, bili so sredi Samarije.

²¹ Ko jih je Izraelov kralj videl, je rekel Elizeju: »Moj oče, ali naj jih udarim? Ali naj jih udarim?«

²² Ta pa je odgovoril: »Ne boš jih udaril. Mar bi udaril tiste, ki si jih odvedel ujete s svojim mečem in s svojim lokom? Prednje postavi kruh in vodo, da bodo lahko jedli in pili in šli k svojemu gospodarju.«

²³ Zanje je pripravil veliko preskrbo in ko so pojedli in popili, jih je poslal proč in odšli so k svojemu gospodarju. Tako čete iz Sirije niso nič več prihajale v deželo Izrael.

²⁴ Po tem se je pripetilo,¹ da je sirski kralj Ben Hadád zbral vso svojo vojsko, odšel gor in oblegal Samarijo.

1. [Okoli leta 892 pr. Kr.]

²⁵ § Tam v Samariji pa je bila velika lakota. Glej, oblegali so jo, dokler ni bila oslovska glava prodana za osemdeset koščkov srebra in četrtinka kaba¹ golobjega iztrebka² za pet koščkov srebra.

1. [kab: hebr. hebrejska enota prostornine. To ustreza 1/18 škafa ali približno 1,2 l. Nekateri viri 2,5 l.]
2. [golobjega iztrebka…: hebr. neka poceni vrsta zelenjave.]

²⁶ Medtem ko se je Izraelov kralj sprehajal po obzidju, je k njemu zavpila ženska, rekoč: »Pomagaj, moj gospod, oh kralj.«

²⁷ Ta ji je rekel: »Če¹ ti Gospod ne pomaga, od kod naj ti jaz pomagam? Iz skednja ali iz vinske stiskalnice?«

1. Če…: ali, Naj te Gospod ne reši.

²⁸ Kralj ji je rekel: »Kaj te pesti?« Odgovorila je: »Ta ženska mi je rekla: ›Daj svojega sina, da ga bomo lahko danes pojedli, mojega sina pa bomo pojedli jutri.‹«

²⁹ Tako smo¹ skuhali mojega sina in ga pojedli. Naslednji² dan pa sem ji rekla: »Daj svojega sina, da ga bomo lahko pojedli.« Ona pa je svojega sina skrila.

1. 5 Mz 28,53
2. naslednji: hebr. drugi.

³⁰ Pripetilo se je, ko je kralj slišal besede ženske, da je pretrgal svoja oblačila. Prek obzidja je šel mimo in ljudstvo je gledalo in glej, na svojem telesu je imel spodaj vrečevino.

³¹ Potem je rekel: »Bog naj mi stori tako in še več, če bo glava Šafátovega sina Elizeja, ta dan obstala na njem.«

³² Toda Elizej je sedel v svoji hiši in starešine so sedeli z njim. In kralj je izpred sebe poslal moža, toda malo preden je poslanec prišel k njemu, je starešinam rekel: »Ali vidite, kako je ta sin morilca poslal, da mi vzame mojo glavo? Poglejte, ko pride poslanec, zaprite vrata in ga trdno držite pri vratih. Mar ni zvok stopal njegovega gospodarja za njim?«

³³ § Medtem ko je še govoril z njimi, glej, je dol k njemu prišel poslanec in rekel: »Glej to zlo je od Gospoda. Zakaj bi še čakal na Gospoda?«

¹ Potem je Elizej rekel: »Poslušaj besedo od Gospoda: ›Tako govori Gospod: ›Jutri¹ okoli tega časa bo v velikih vratih Samarije mera fine moke prodajana za šekel in dve meri ječmena za šekel.‹«

1. [Okoli leta 892 pr. Kr.]

² Potem je gospod,¹ na čigar roko se je kralj naslanjal, odgovoril Božjemu možu in rekel: »Glej, če bi Gospod naredil okna na nebu, mar bi se to lahko zgodilo?« On pa je rekel: »Glej, to boš videl s svojimi lastnimi očmi, toda od tega ne boš jedel.«

1. gospod…: gospod, ki je pripadal kralju, naslanjajoč se na njegovo roko; [gospod: hebr. general tretjega ranga.]

³ Ob vhodu velikih vrat so bili štirje gobavci in drug drugemu so rekli: »Čemu tukaj sedimo, dokler ne umremo?

⁴ Če rečemo: ›Vstopili bomo v mesto, potem je lakota v mestu in bomo tam umrli. Če pa mirno sedimo tukaj, bomo tudi umrli. Sedaj torej pridite in padimo v vojsko Sircev. Če nas rešijo žive, bomo živeli, če pa nas ubijejo, bomo samo umrli.‹«

⁵ V poltemi so se dvignili, da gredo v tabor Sircev. Ko so prišli k najbolj oddaljenemu delu tabora Sircev, glej, tam ni bilo nobenega moža.

⁶ Kajti Gospod je vojski Sircev storil, da slišijo hrup bojnih vozov in hrup konjev, celó hrup velike vojske in drug drugemu so rekli: »Glejte, Izraelov kralj je zoper nas najel kralje Hetejcev in kralje Egipčanov, da pridejo nad nas.«

⁷ Zato so vstali in v poltemi zbežali in pustili svoje šotore, svoje konje in svoje osle, celo tabor, kakor je bil in pobegnili za svoje življenje.

⁸ Ko so ti gobavci prišli k najbolj oddaljenemu delu tabora, so odšli v en šotor in jedli, pili in od tam odnesli srebro, zlato in oblačilo ter odšli in to skrili in ponovno prišli ter vstopili v drug šotor in tudi od tam odnesli in odšli ter to skrili.

⁹ Potem so drug drugemu rekli: »Ne delamo dobro. Ta dan je dan dobrih novic, mi pa molčimo. Če nadaljujemo do jutranje svetlobe, bo¹ nad nas prišla neka vragolija. Sedaj torej pridite, da bomo lahko šli in povedali kraljevi družini.«

1. bo…: hebr. bomo našli kazen.

¹⁰ Tako so prišli in zaklicali vratarju mesta. Povedali so jim, rekoč: »Prišli smo k taboru Sircev in glejte, tam ni bilo nobenega moža niti človeškega glasu, temveč privezani konji, privezani osli in šotori, kakor so bili.«

¹¹ Poklical je vratarje in to so povedali znotraj kraljeve hiše.

¹² Kralj je ponoči vstal in svojim služabnikom rekel: »Sedaj vam bom pokazal, kaj so nam storili Sirci. Vedo, da smo lačni, zato so odšli iz tabora, da se skrijejo na polju, rekoč: ›Ko pridejo iz mesta, jih bomo žive ujeli in pridemo v mesto.‹«

¹³ Eden izmed njegovih služabnikov je odgovoril in rekel: »Naj nekateri vzamejo, prosim te, pet izmed konjev, ki so še, ki so ostali v mestu¹ (glej, oni so kakor vsa Izraelova množica, ki je ostala v njem. Glej, pravim, oni so celo kakor vsa množica Izraelcev, ki so použiti) in pošljimo ter poglejmo.«

1. mestu: hebr. njem.

¹⁴ Vzeli so torej dva bojna voza [s] konji in kralj je poslal za sirsko vojsko, rekoč: »Pojdite in poglejte.«

¹⁵ Za njimi so odšli do Jordana in glej, vsa pot je bila polna oblek in posod, ki so jih Sirci v svoji naglici odvrgli. Poslanci so se vrnili in povedali kralju.

¹⁶ Ljudstvo je odšlo ven in oplenilo šotore Sircev. Tako je bila mera fine moke prodajana za šekel in dve meri ječmena za šekel, glede na Gospodovo besedo.

¹⁷ Kralj je določil gospoda,¹ na čigar roko se je naslanjal, da je zadolžen za velika vrata, ljudstvo pa ga je v velikih vratih pomendralo in je umrl, kakor je rekel Božji mož, ki je govoril, ko je dol k njemu prišel kralj.

1. [gospoda: hebr. generala tretjega ranga.]

¹⁸ Pripetilo se je, kakor je Božji mož govoril kralju, rekoč: »Dve meri ječmena za šekel in mera fine moke za šekel bosta jutri okrog tega časa v velikih vratih Samarije.«

¹⁹ Tisti gospod¹ je Božjemu možu odgovoril in rekel: »Sedaj glej, če bi Gospod naredil okna na nebu, mar bi se to lahko zgodilo?« In ta je rekel: »Glej, to boš videl s svojimi lastnimi očmi, toda od tega ne boš jedel.«

1. [gospod: hebr. general tretjega ranga.]

²⁰ In tako ga je to doletelo, kajti ljudstvo ga je pomendralo v velikih vratih in je umrl.

¹ Potem¹ je Elizej spregovoril ženski, katerega² sina je obudil v življenje, rekoč: »Vstani in pojdi, ti in tvoja družina in začasno prebivaj kjerkoli lahko prebivaš, kajti Gospod je poklical lakoto in ta bo tudi prišla nad deželo [za] sedem let.«

1. [Okoli leta 891 pr. Kr.]
2. 2 Kr 4,35

² Ženska je vstala in storila po besedi Božjega moža in šla s svojo družino in sedem let začasno prebivala v filistejski deželi.

³ Ob koncu sedmih¹ let se je pripetilo, da se je ženska vrnila iz filistejske dežele in šla naprej, da kliče h kralju za svojo hišo in za svoje polje.

1. [Okoli leta 885 pr. Kr.]

⁴ Kralj je govoril z Gehazíjem, služabnikom Božjega moža, rekoč: »Povej mi, prosim te, vse velike stvari, ki jih je storil Elizej.«

⁵ Pripetilo se je, medtem ko je kralju pripovedoval, kako je truplo oživil v življenje, glej, da je ženska, čigar sina je oživil v življenje, klicala h kralju za svojo hišo in svoje polje. Gehazí je rekel: »Moj gospod, oh kralj, to je ženska in to je njen sin, ki ga je Elizej oživil v življenje.«

⁶ Ko je kralj žensko vprašal, mu je povedala. Tako ji je kralj določil nekega častnika,¹ rekoč: »Povrni vse, kar je bilo njeno in vse sadove polja, od dneva, ko je zapustila deželo, celo do sedaj.«

1. častnika: ali, evnuha.

⁷ Elizej je prišel¹ v Damask in sirski kralj Ben Hadád je bil bolan in povedano mu je bilo, rekoč: »Božji mož je prišel sèm.«

1. [Leta 885 pr. Kr.]

⁸ Kralj je rekel Hazaélu: »V svojo roko vzemi darilo in pojdi, srečaj Božjega moža in pri njem poizvedi od Gospoda, rekoč: ›Ali bom okreval od te bolezni?‹«

⁹ Tako je Hazaél odšel, da ga sreča in s¹ seboj vzel darilo, celo vsako dobro stvar iz Damaska, breme za štirideset kamel in prišel, obstal pred njim ter rekel: »Tvoj sin, sirski kralj Ben Hadád, me je poslal k tebi, rekoč: ›Ali bom okreval od te bolezni?‹«

1. s…: hebr. v svojo roko.

¹⁰ Elizej mu je rekel: »Pojdi, reci mu: ›Ti zagotovo lahko okrevaš,‹ vendar mi je Gospod pokazal, da bo zagotovo umrl.«

¹¹ Trdno¹ je naravnal svoje obličje, dokler ni pobledel in Božji mož je zajokal.

1. Trdno…: hebr. Naravnal je svoj obličje in ga zadržal.

¹² Hazaél je rekel: »Zakaj joka moj gospod?« In ta je odgovoril: »Ker poznam zlo, ki ga boš storil Izraelovim otrokom. Njihova oporišča boš požgal, njihove mladeniče boš pobil z mečem, raztreščil njihove otroke in razparal njihove nosečnice.«

¹³ Hazaél je rekel: »Toda ali je tvoj služabnik pes, da bi storil to veliko stvar?« Elizej je odgovoril: »Gospod mi je pokazal, da boš postal kralj nad Sirijo.«

¹⁴ Tako je odšel od Elizeja in prišel k svojemu gospodarju, ki mu je rekel: »Kaj ti je Elizej povedal?« Odgovoril je: »Povedal mi je, da boš zagotovo okreval.«

¹⁵ Naslednji dan pa se je pripetilo, da je vzel debelo cunjo, jo namočil v vodi in jo razprostrl na njegov obraz, tako da je umrl in namesto njega je zakraljeval Hazaél.

¹⁶ V petem¹ letu Joráma,² sina Izraelovega kralja Ahába, takrat je bil Józafat Judov kralj, je začel³ kraljevati Jehorám,⁴⁵ sin Judovega kralja Józafata.

1. [Leta 892 pr. Kr.]
2. [Jorám…: hebr. različica imena Jehorám.]
3. začel…: hebr. zakraljeval.
4. [Jehorám…: hebr. od Jahveja vzdignjen ali vzgojen.]
5. 2 Krn 21,4

¹⁷ Dvaintrideset let je bil star, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval osem let.

¹⁸ Hodil je po poti Izraelovih kraljev, kakor je počela Ahábova hiša, kajti Ahábova hči je bila njegova žena. Počel je zlo v Gospodovih očeh.

¹⁹ Vendar Gospod ni hotel uničiti Juda zaradi svojega služabnika Davida, kakor¹ mu je obljubil, da bo vedno dal svetlobo² njemu in njegovim otrokom.

1. 2 Sam 7,13
2. svetlobo: hebr. svečo, ali, svetilko.

²⁰ V njegovih dneh se je Edóm spuntal izpod Judove roke in si nad seboj postavil kralja.

²¹ Tako je Jorám odšel v Caír¹ in vsi njegovi bojni vozovi z njim in vstal je ponoči in udaril Edómce, ki so ga obdali naokoli in poveljnike bojnih vozov. In ljudstvo je pobegnilo v svoje šotore.

1. [Caír…: hebr. majhen.]

²² Vendar se je Edóm spuntal izpod Judove roke do današnjega dne. Potem se je ob istem času spuntala Libna.

²³ Ostala Jorámova dela in vse, kar je storil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev?

²⁴ Jorám je zaspal¹ s svojimi očeti in je bil s svojimi očeti pokopan v Davidovem mestu in namesto njega je zakraljeval njegov sin Ahazjá.²³

1. [Leta 885 pr. Kr.]
2. Ahazjá: tudi imenovan Azarjá in Joaház; [Ahazjá…: hebr. Jahve je zgrabil.]
3. 2 Krn 22,1

²⁵ V dvanajstem letu Joráma, sina Izraelovega kralja Ahába, je začel kraljevati Ahazjá, sin Judovega kralja Jehoráma.

²⁶ Ahazjá je bil star dvaindvajset let, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval eno leto. Ime njegove matere je bilo Ataljá,¹ hči² Izraelovega kralja Omrija.

1. [Ataljá: hebr. Jahve je omejeval.]
2. hči: ali, vnukinja.

²⁷ Hodil je po poti Ahábove hiše in počel zlo v Gospodovih očeh, kakor je počela Ahábova hiša, kajti bil je zet Ahabove hiše.

²⁸ Z Ahábovim sinom Jorámom je odšel¹ na vojno zoper sirskega kralja Hazaéla² v Ramót Gileád in Sirci so ranili Joráma.

1. [Leta 884 pr. Kr.]
2. [Hazaél: hebr. Bog je videl.]

²⁹ Kralj Jorám je odšel nazaj, da bi bil v Jezreélu ozdravljen ran, ki¹ so mu jih zadali Sirci pri Rami,² ko se je boril zoper sirskega kralja Hazaéla. In Ahazjá, sin Judovega kralja Jehoráma, je odšel dol, da pogleda Ahábovega sina Joráma v Jezreélu, ker je bil bolan.³

1. ki…: hebr. s katerimi so ga Sirci ranili.
2. Rami: imenovanemu, Ramótu.
3. bolan…: hebr. ranjen.

¹ Prerok Elizej je poklical¹ enega izmed preroških otrok in mu rekel: »Opaši svoja ledja, v svojo roko vzemi to stekleničko olja in pojdi v Ramót Gileád

1. [Leta 884 pr. Kr.]

² in ko prideš tja, tam poglej za Jehújem, sinom Józafata, Nimšíjevim sinom in vstopi in naj vstane izmed svojih bratov in ga odvedi v notranjo¹ sobo.

1. notranjo…: hebr. sobo v sobi.

³ Potem vzemi¹ stekleničko olja, ga izlij na njegovo glavo in reci: ›Tako govori Gospod: ›Mazilil sem te za kralja nad Izraelom.‹‹ Potem odpri vrata, zbeži in ne obotavljaj se.«

1. 1 Kr 19,16

⁴ Tako je mladenič, mladi mož prerok, odšel do Ramót Gileáda.

⁵ Ko je prišel, glej, so poveljniki vojske sedeli in rekel je: »Naročilo imam zate, oh poveljnik.« Jehú je rekel: »Za katerega izmed nas vseh?« Rekel je: »Zate, oh poveljnik.«

⁶ Ta je vstal in odšel v hišo in na njegovo glavo je izlil olje ter mu rekel: »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Mazilil sem te za kralja nad Gospodovim ljudstvom, celó nad Izraelom.

⁷ Udaril boš hišo svojega gospodarja Ahába, da lahko maščujem kri svojih služabnikov prerokov in kri vseh Gospodovih služabnikov pri Jezabelini roki.¹

1. 1 Kr 21,15

⁸ Kajti celotna Ahábova hiša bo uničena in od Ahába bom¹ iztrebil tistega, ki lula proti zidu in tistega, ki je zaprt in je ostal v Izraelu.

1. 1 Kr 14,10; 1 Kr 21,21

⁹ Ahábovo hišo bom naredil podobno hiši Nebátovega sina Jerobeáma¹ in podobno hiši Ahíjevega sina Bašája²

1. 1 Kr 14,10; 1 Kr 21,22
2. 1 Kr 16,3; [1 Kr 16,11-13]

¹⁰ in psi bodo pojedli Jezabelo na jezreélskem deležu in nikogar ne bo, da bi jo pokopal.‹«¹ In odprl je vrata ter zbežal.

1. [1 Kr 21,22-23]; [2 Kr 9,35-36]

¹¹ Potem je Jehú prišel k služabnikom svojega gospoda in nekdo mu je rekel: »Ali je vse dobro? Zakaj je ta nori človek prišel k tebi?« Rekel jim je: »Poznate moža in njegovo govorjenje.«

¹² Rekli so: »To je laž. Povej nam torej.« Rekel je: »Tako in tako mi je rekel, rekoč: ›Tako govori Gospod: ›Mazili sem te za kralja nad Izraelom.‹«

¹³ Potem so pohiteli in vsak mož je vzel svojo obleko in jo položil pod njega na vrhu stopnic in zatrobili so s šofarji, rekoč: »Jehú je¹ kralj.«

1. je…: hebr. kraljuje.

¹⁴ Tako je Jehú, Józafatov sin, Nimšíjev sin, koval zaroto zoper Joráma. (Torej Jorám se je zadrževal v Ramót Gileádu, on in ves Izrael, zaradi sirskega kralja Hazaéla.

¹⁵ Toda kralj¹ Jorám² se je vrnil, da bi bil v Jezreélu ozdravljen ran, ki³ so mu jih zadali Sirci, ko se je bojeval s sirskim kraljem Hazaélom.) Jehú je rekel: »Če tako mislite, potem naj nihče⁴ ne gre naprej niti naj ne zbeži iz mesta, da bi šel to povedat v Jezreél.«

1. 2 Kr 8,29
2. Jorám…: hebr. Jehorám, toda ne v vrstici 16.
3. ki…: hebr. s katerimi so ga udarili.
4. nihče…: hebr. noben ubežnik ne gre itd.

¹⁶ Tako je Jehú jahal na bojnem vozu in odšel v Jezreél, kajti tam je ležal Jorám. In Judov kralj Ahazjá je prišel dol, da vidi Joráma.

¹⁷ Tam je stal stražar na stolpu v Jezreélu in ogledoval Jehújevo skupino, medtem ko je prihajala in rekel: »Vidim skupino.« Jorám je rekel: »Vzemi konjenika in ga pošlji, da jih sreča in naj reče: ›Ali je mir?‹«

¹⁸ Tako je nekdo odšel na konjskem hrbtu, da ga sreča in rekel: »Tako govori kralj: ›Je to mir?‹« Jehú je rekel: »Kaj imaš opraviti z mirom? Obrni se za menoj.« Stražar je povedal, rekoč: »Poslanec je prišel do njih, toda ne vrača se.«

¹⁹ Potem je poslal ven drugega, na konjskem hrbtu, ki je prišel k njim in rekel: »Tako govori kralj: ›Ali je mir?‹« Jehú je odgovoril: »Kaj imaš opraviti z mirom? Obrni se za menoj.«

²⁰ Stražar je povedal, rekoč: »Prišel je celo k njim, toda ne vrača se in vožnja¹ je podobna vožnji Nimšíjevega sina Jehúja, kajti divje² vozi.«

1. vožnja: ali, napredovanje je podobno napredovanju.
2. divje…: hebr. vozi v norosti.

²¹ Jorám je rekel: »Pripravite.«¹ In njegov bojni voz je bil pripravljen. Izraelov kralj Jorám in Judov kralj Ahazjá sta odšla ven, vsak na svojem bojnem vozu in odšla sta ven zoper Jehúja in ga srečala² na deležu Jezreélca Nabóta.

1. Pripravite: hebr. Povežite.
2. srečala: hebr. našla.

²² Pripetilo se je, ko je Jorám zagledal Jehúja, da je rekel: »Ali je mir, Jehú?« Odgovoril je: »Kakšen mir, dokler je tako mnogo vlačugarstev in čaranj tvoje matere Jezabele?«

²³ Jorám je obrnil svoji roki, pobegnil in rekel Ahazjáju: »To je izdaja, oh Ahazjá.«

²⁴ Jehú je z¹ vso svojo močjo napel lok in zadel Jehoráma med lopatici in puščica je izšla pri njegovem srcu in zgrudil² se je na svoj bojni voz.

1. z…: hebr. napolnil svojo roko z lokom.
2. zgrudil: hebr. ukrivil.

²⁵ Potem je Jehú rekel svojemu poveljniku Bidkárju: »Poberi ga in vrzi ga na delež polja Jezreélca Nabóta, kajti spomni se, kako je Gospod nanj položil to breme, ko sva jaz in ti skupaj jahala za njegovim očetom Ahábom:

^{26 1} ›Zagotovo sem včeraj videl Nabótovo kri in kri² njegovih sinov, govori Gospod, in jaz te bom poplačal na tem deležu, govori Gospod.‹ Sedaj ga torej vzemi in vrzi na kos³ zemlje, glede na Gospodovo besedo.«

1. 1 Kr 21,29
2. kri: hebr. kri [množina.]
3. kos…: ali, delež.

²⁷ Toda ko je Judov kralj Ahazjá to videl, je zbežal po poti vrtne hiše. Jehú je sledil za njim in rekel: »Udarite tudi njega na bojnem vozu.« Storili so tako ob vzponu na Gur, ki je poleg Jibleáma. In pobegnil je v Megído ter tam umrl.

²⁸ Njegovi služabniki so ga na bojnem vozu prenesli v Jeruzalem in ga pokopali v njegovem mavzoleju, z njegovimi očeti, v Davidovem mestu.

²⁹ V enajstem¹ letu Ahábovega sina Joráma je nad Judom začel kraljevati Ahazjá.

1. [Okoli leta 886 pr. Kr.]

³⁰ Ko¹ je Jehú prišel v Jezreél, je Jezabela slišala o tem in si naličila² svoj obraz, okrasila svojo glavo in pogledala skozi okno.

1. [Okoli leta 884 pr. Kr.]
2. naličila…: hebr. svoje oči položila v barvo.

³¹ Ko je Jehú vstopil pri velikih vratih, je rekla: »Ali je imel Zimrí,¹ ki je usmrtil svojega gospodarja, mir?«

1. [1 Kr 16,10-12]

³² Svoj obraz je povzdignil proti oknu in rekel: »Kdo je na moji strani? Kdo?« K njemu so pogledali dva ali trije evnuhi.¹

1. evnuhi: ali, glavni dvorni upravitelji.

³³ Rekel je: »Vrzite jo dol.« Tako so jo vrgli dol in nekaj njene krvi je poškropilo zid in konje; in pomendral jo je pod stopalom.

³⁴ Ko je vstopil, je jedel, pil in rekel: »Pojdite, poglejte sedaj to prekleto žensko in jo pokopljite, kajti kraljeva hči je.«

³⁵ Odšli so, da jo pokopljejo, toda niso našli od nje več kot lobanjo, stopala in dlani njenih rok.

³⁶ Zato so ponovno prišli in mu povedali. Rekel je: »To je beseda od Gospoda, ki jo je govoril po svojem¹ služabniku, Tišbéjcu Eliju, rekoč: ›V Jezreélovem deležu bodo psi jedli Jezabelino meso.²

1. svojem…: hebr. roki služabnika Tišbéjca Elija.
2. 1 Kr 21,23

³⁷ In Jezabelino truplo bo kakor iztrebek na obličju polja v Jezreélovem deležu, tako da ne bodo rekli: ›To je Jezabela.‹«

¹ Aháb¹ je imel v Samariji sedemdeset sinov. Jehú je napisal pisma in jih poslal v Samarijo k vladarjem Jezreéla, k starešinam in tistim,² ki so vzgajali Ahábove otroke, rekoč:

1. [Leta 884 pr. Kr.]
2. tistim hebr. negovalcem.

² »Torej takoj, ko to pismo pride k vam, glede na to, da so sinovi vašega gospodarja z vami in so tam z vami bojni vozovi in konji, tudi utrjeno mesto in bojna oprema,

³ izberite najboljšega in najprimernejšega izmed sinov svojega gospodarja in ga postavite na prestol njegovega očeta in se borite za hišo svojega gospodarja.«

⁴ Toda silno so se bali in rekli: »Glej, dva kralja nista obstala pred njim, kako bomo torej obstali mi?«

⁵ In ta, ki je bil nad hišo in ta, ki je bil nad mestom, tudi starešine in vzgojitelji otrok, so poslali k Jehúju, rekoč: »Tvoji služabniki smo in storili bomo vse, kar nam boš naročil. Ne bomo postavili nobenega kralja. Stôri to, kar je dobro v tvojih očeh.«

⁶ Potem jim je drugič napisal pismo, rekoč: »Če ste moji¹ in če boste prisluhnili mojemu glasu, vzemite glave mož sinov svojega gospodarja in do jutri ob tem času pridite k meni v Jezreél.« Torej kraljevi sinovi, ki jih je bilo sedemdeset oseb, so bili z mestnimi velikaši, ki so jih vzgajali.

1. moji: hebr. zame.

⁷ Pripetilo se je, ko je pismo prišlo do njih, da so vzeli kraljeve sinove in usmrtili sedemdeset oseb in njihove glave dali v košare in mu jih poslali v Jezreél.

⁸ Tja je prišel poslanec in mu povedal, rekoč: »Prinesli so glave kraljevih sinov.« Rekel je: »Do jutra jih naložite na dva kupa ob vhodu v velika vrata.«

⁹ Zjutraj se je pripetilo, da je odšel ven, obstal in vsemu ljudstvu rekel: »Bodite pravični. Glejte, koval sem zaroto zoper svojega gospodarja in ga usmrtil, toda kdo je usmrtil vse te?

¹⁰ Vedite torej, da ne bo padlo na zemljo ničesar od Gospodove besede, ki jo je Gospod govoril glede Ahábove hiše, kajti Gospod je storil to, kar je govoril po¹ svojem² služabniku Eliju.«

1. 1 Kr 21,29
2. svojem…: hebr. roki služabnika Elija.

¹¹ Tako je Jehú usmrtil vse, kar je od Ahábove hiše ostalo v Jezreélu, vse njegove velikaše, njegovo žlahto¹ in njegove duhovnike, dokler mu ni preostal niti eden.

1. žlahto: ali, poznanstvo.

¹² Vstal je, odšel in prišel v Samarijo. In ko je bil pri strižni¹ hiši ob poti,

1. strižni…: hebr. hiši pastirjev, ki povezujejo ovce.

¹³ se je Jehú srečal¹ z brati Judovega kralja Ahazjája in rekel: »Kdo ste?« Odgovorili so: »Mi smo Ahazjájevi bratje in gremo dol, da² pozdravimo kraljeve otroke in otroke kraljice.«

1. srečal: hebr. našel.
2. da…: hebr. k miru kraljevih otrok in otrok kraljice.

¹⁴ Rekel je: »Zgrabite jih žive.« Zgrabili so jih žive in jih usmrtili pri jami strižne hiše, celó dvainštirideset mož. Niti ni pustil nobenega izmed njih.

¹⁵ Ko je odpotoval od tam, je naletel¹ na Rehábovega sina Jonadába, ki je prihajal, da se sreča z njim. Pozdravil² ga je in mu rekel: »Je tvoje srce iskreno, kakor je moje srce s tvojim srcem?« Jonadáb je odgovoril: »Je.« »Če je tako, mi podaj svojo roko.« Podal mu je svojo roko in vzel ga je gor k sebi na bojni voz.

1. naletel…: hebr. našel.
2. Pozdravil: hebr. Blagoslovil.

¹⁶ Rekel je: »Pridi z menoj in poglej mojo gorečnost za Gospoda.« Tako so ga primorali, da se pelje na njegovem bojnem vozu.

¹⁷ Ko je prišel v Samarijo, je usmrtil vse, ki so Ahábu preostali v Samariji, dokler jih ni uničil, glede na Gospodovo besedo, ki jo je govoril Eliju.

¹⁸ Jehú je vse ljudstvo zbral skupaj in jim rekel: »Aháb je malo služil Báalu, toda Jehú mu bo bolj služil.

¹⁹ Zdaj torej pokličite k meni vse Báalove preroke, vse njegove služabnike in vse njegove duhovnike. Naj nihče ne manjka, kajti imam veliko klavno daritev, da jo opravim Báalu. Kdorkoli bo manjkal, ta ne bo živel.« Toda Jehú je to storil v premetenosti, z namenom, da bi lahko uničil Báalove oboževalce.

²⁰ Jehú je rekel: »Razglasite¹ slovesen zbor za Báala.« In to so razglasili.

1. Razglasite: hebr. Posvetite.

²¹ Jehú je poslal po vsem Izraelu in prišli so vsi Báalovi oboževalci, tako da ni ostalo nobenega človeka, ki ne bi prišel. Prišli so v Báalovo hišo in Báalova hiša je bila polna¹ od enega konca do drugega.

1. polna…: ali, tako polna, da so stali od ust do ust.

²² Tistemu, ki je bil nad oblačilnico, je rekel: »Prinesi talarje za vse Báalove oboževalce.« In prinesel jim je talarje.

²³ Jehú in Rehábov sin Jonadáb sta odšla v Báalovo hišo in Báalovim oboževalcem rekla: »Preiščite in poglejte, da ni tukaj z vami kakega Gospodovega služabnika, temveč samo Báalovi oboževalci.«

²⁴ Ko so vstopili, da darujejo klavne daritve in žgalne daritve, je Jehú zunaj določil osemdeset mož in rekel: »Če katerikoli izmed mož, ki sem jih privedel v vaše roke, pobegne, kdor mu pusti oditi, bo njegovo življenje za življenje od tistega.«

²⁵ Pripetilo se je, takoj ko je končal z darovanjem žgalne daritve, da je Jehú rekel straži in poveljnikom: »Vstopite in jih pobijte; naj nihče ne pride naprej.« In udarili so jih z ostrino¹ meča. Straža in poveljniki so jih vrgli ven in odšli v mesto Báalove hiše.

1. ostrino…: hebr. usti.

²⁶ § Iz Báalove hiše so prinesli podobe¹ in jih sežgali.

1. podobe: hebr. kipe, [malike.]

²⁷ Porušili so Báalovo podobo, zrušili Báalovo hišo in jo naredili za straniščno hišo do današnjega dne.

²⁸ Tako je Jehú uničil Báala iz Izraela.

²⁹ Vendar se od grehov Nebátovega sina Jerobeáma, ki je Izraela pripravil, da greši, Jehú ni odvrnil od sledenja za njimi, namreč zlatih telet, ki sta bila v Betelu in v Danu.

³⁰ Gospod je rekel Jehúju: »Ker si storil dobro v izvrševanju tega, kar je pravilno v mojih očeh in si Ahábovi hiši storil glede na vse, kar je bilo na mojem srcu, bodo tvoji otroci četrtega rodu sedeli na Izraelovem prestolu.«

³¹ Toda¹ Jehú ni pazil,² da bi se z vsem srcem ravnal po postavi Gospoda, Izraelovega Boga, kajti ni se oddvojil od Jerobeámovih grehov, ki je Izraela pripravil, da greši.

1. [Okoli leta 860 pr. Kr.]
2. ni pazil…: hebr. se ni držal.

³² V tistih dneh je Gospod začel obsekavati¹ Izraela in Hazaél jih je udaril po vseh Izraelovih pokrajinah;

1. obsekavati: hebr. sekati konce.

³³ od Jordana proti vzhodu,¹ vso deželo Gileád, Gádovce, Rubenovce in Manásejce, od Aroêrja, ki je pri reki Arnón, celo Gileád² in Bašán.

1. vzhodu: hebr. vzhajanju sonca.
2. Gileád: ali, do Gileáda in Bašána.

³⁴ Torej preostala izmed Jehújevih dejanj in vse, kar je storil in vsa njegova moč, mar niso zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev?

³⁵ Jehú je zaspal¹ s svojimi očeti in pokopali so ga v Samariji. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Joaház.

1. [Leta 856 pr. Kr.]

³⁶ Časa,¹ ko je Jehú kraljeval nad Izraelom, v Samariji, je bilo osemindvajset let.

1. Časa: hebr. Bili so dnevi.

¹ Ko¹ je Ahazjájeva mati Ataljá² videla, da je njen sin mrtev, je vstala in uničila vse kraljevo³ seme.

1. [Leta 884 pr. Kr.]
2. 2 Krn 22,10
3. kraljevo…: hebr. seme kraljestva.

² Toda Jošéba,¹ hči kralja Joráma, Ahazjájeva [pol] sestra, je vzela Ahazjájevega sina Joáša² in ga ukradla izmed kraljevih sinov, ki so bili umorjeni in ju pred Ataljo skrila v spalnici, njega in njegovo dojiljo, tako da ni bil umorjen.

1. Jošéba: imenovana tudi, Jošébah; [hebr. Jahve je prisegel.]
2. Joáš: tudi imenovan, Jehoáš; [Juda in Izrael sta imela dva kralja po imenu Joáš ali Jehoáš. Hebrejščina uporablja oba imena zamenljivo. Vladala sta v časovnem obdobju, ki se je prekrival in bi se ju lahko zamenjalo. Torej v tem prevodu je Joáš – Judov kralj, ki je začel vladati pri sedmih letih, in drugi Jehoáš – izraelski kralj, ki je začel vladati sedemintrideset let pozneje.

³ Šest let je bil skrit v Gospodovi hiši. In Ataljá je kraljevala nad deželo.

⁴ Sedmo¹ leto² pa je Jojadá poslal in zbral vladarje nad stotimi, s poveljniki straže in jih privedel k sebi v Gospodovo hišo in z njimi sklenil zavezo in od njih v Gospodovi hiši vzel prisego in jim pokazal kraljevega sina.

1. 2 Krn 23,1
2. [Leta 878 pr. Kr.]

⁵ Zapovedal jim je, rekoč: »To je stvar, ki jo boste storili. Tretjina izmed vas, ki vstopate na šabat, boste torej čuvaji straže kraljeve hiše.

⁶ Tretjina bo pri Surskih velikih vratih in tretjina pri velikih vratih zadaj za stražo. Tako boste stražili hišo, da¹ ta ne bo vlomljena.

1. da…: ali, pred zlomom.

⁷ Dva¹ dela izmed vas vseh, ki greste na šabat naprej, celo ti bodo stražili Gospodovo hišo okoli kralja.

1. Dva…: ali, Dve skupini; hebr. roki.

⁸ Obdali boste kralja, vsak človek s svojim orožjem v svoji roki in kdor pride v doseg, naj bo umorjen in bodite s kraljem, ko ta odhaja in ko prihaja.«

⁹ Poveljniki nad stotimi so storili glede na vse stvari, ki jih je duhovnik Jojadá zapovedal in vzeli so vsak mož svoje može, ki naj bi vstopili na šabat, s tistimi, ki naj bi šli ven na šabat in prišli k duhovniku Jojadáju.

¹⁰ Poveljnikom nad stotimi je duhovnik izročil puščice in ščite kralja Davida, ki so bili v Gospodovem templju.

¹¹ Straža je stala, vsak mož s svojim orožjem v svoji roki, okoli kralja, od desnega¹ vogala templja, do levega vogala templja, vzdolž poleg oltarja in templja.

1. desnega…: hebr. desne rame.

¹² Naprej je pripeljal kraljevega sina, nanj nadel krono, mu dal pričevanje in postavili so ga [za] kralja in ga mazilili. Ploskali so s svojimi rokami in govorili: »Živel¹ kralj.«

1. Živel…: hebr. Naj kralj živi.

¹³ Ko je Ataljá slišala hrup straže in ljudstva, je prišla k ljudstvu v Gospodov tempelj.

¹⁴ Ko je pogledala, glej, je kralj stal ob stebru, kakor je bila navada in princi s trobentami poleg kralja in vse ljudstvo dežele se je veselilo in trobilo s trobentami, Ataljá pa je pretrgala svoja oblačila in zakričala: »Izdaja, izdaja.«

¹⁵ Toda duhovnik Jojadá je zapovedal poveljnikom nad stotimi, častnikom vojske in jim rekel: »Med vrstami jo odpeljite ven iz hiše in tistega, ki ji sledi, ubijte z mečem. Kajti duhovnik je rekel: ›Naj ne bo umorjena v Gospodovi hiši.‹«

¹⁶ Nanjo so položili roke in odšla je po poti, po kateri konji pridejo v kraljevo hišo in tam je bila umorjena.

¹⁷ Jojadá je sklenil zavezo med Gospodom, kraljem in ljudstvom, da bodo Gospodovo ljudstvo, med kraljem in tudi med ljudstvom.

¹⁸ Vse ljudstvo dežele je vstopilo v Báalovo hišo in jo porušilo. Njegove oltarje in njegove podobe so temeljito zlomili na koščke in pred oltarjem usmrtili Báalovega duhovnika Matána. In duhovnik je določil častnike¹ nad Gospodovo hišo.

1. častnike: hebr. službe.

¹⁹ Vzel je vladarje nad stotimi, poveljnike, stražo in vse ljudstvo dežele in kralja so privedli dol od Gospodove hiše in po poti stražarskih velikih vrat prišli h kraljevi hiši. In usedel se je na prestol kraljev.

²⁰ Vse ljudstvo dežele se je veselilo in mesto je bilo pomirjeno, Ataljo pa so usmrtili z mečem poleg kraljeve hiše.

²¹ Joáš je bil star sedem let, ko je začel kraljevati.

¹ V¹ sedmem letu Jehúja je Joáš začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval štirideset let. Ime njegove matere je bilo Cibjá² iz Beeršébe.³

1. 2 Krn 24,1
2. [Cibjá: hebr. gazela.]
3. [Beeršébe: hebr. vodnjak prisege.]

² Joáš je delal to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh, vse svoje dni, ko ga je duhovnik Jojadá poučeval.

³ Toda visoki kraji niso bili odstranjeni. Ljudstvo je še vedno žrtvovalo in zažigalo kadilo na visokih krajih.

⁴ Joáš je rekel duhovnikom: »Ves denar od posvečenih¹ stvari, ki je prinesen v Gospodovo hišo, celó denar vsakega, ki gre na račun, denar, ki je določen vsakemu² možu in ves denar, ki pride³ v srce katerega človeka, da ga prinese v Gospodovo hišo,

1. posvečenih…: ali, svetih stvari; hebr. svetost.
2. vsakemu…: hebr. dušam njegovega mnenja.
3. pride…: hebr. se dviguje na srce človeka.

⁵ naj ga duhovniki vzamejo k sebi, vsak človek od svojega znanca in naj popravijo vrzeli hiše, kjerkoli bi se našla kakršnakoli vrzel.«

⁶ Toda bilo je tako, da v triindvajsetem¹ letu² kralja Joáša, duhovniki niso popravili vrzeli hiše.

1. triindvajsetem: hebr. dvajsetem letu in tretjem.
2. [Leta 856 pr. Kr.]

⁷ Potem je dal kralj Joáš poklicati duhovnika Jojadája in druge duhovnike ter jim rekel: »Zakaj ne popravite vrzeli hiše? Sedaj torej ne sprejemajte več denarja od svojega znanca, temveč ga izročite za vrzeli hiše.«

⁸ Duhovniki so privolili, da od ljudstva ne sprejmejo nič več denarja niti za popravilo hišnih vrzeli.

⁹ Toda duhovnik Jojadá je vzel zaboj, v njegov pokrov izvrtal luknjo in ga postavil poleg oltarja, na desni strani, ko nekdo prihaja h Gospodovi hiši in duhovniki, ki varujejo vrata,¹ so vanj polagali ves denar, ki je bil prinesen v Gospodovo hišo.

1. vrata: hebr. prag.

¹⁰ Bilo je tako, ko so videli, da je bilo v zaboju veliko denarja, sta prišla gor kraljev pisar in véliki duhovnik¹ ter ga spravila² v torbe in preštela denar, ki je bil najden v Gospodovi hiši.

1. véliki duhovnik: hebr. tajnik.
2. spravila: hebr. zavezala.

¹¹ Denar sta izročila, kakor jima je bilo rečeno, v roke tistih, ki so opravljali delo, ki so nadzorovali Gospodovo hišo in ga izročila¹ tesarjem in graditeljem, ki so delali na Gospodovi hiši,

1. izročila: hebr. prinesla.

¹² zidarjem in kamnosekom, da kupijo lesa in klesanega kamna, da popravijo vrzeli Gospodove hiše in za vse, kar se¹ je porabilo za hišo, da jo popravijo.

1. se…: hebr. je odšlo.

¹³ Vendar za Gospodovo hišo niso bile izdelane skledice iz srebra, utrinjala, umivalniki, trobente in vsakršne posode iz zlata ali posode iz srebra, od denarja, ki je bil prinesen v Gospodovo hišo,

¹⁴ temveč so ga dali delavcem in z njim popravljali Gospodovo hišo.

¹⁵ Poleg tega niso delali obračuna z možmi, v čigar roko so izročili denar, da bi bil podeljen delavcem, kajti postopali so zvesto.

¹⁶ Denar za prekršek in denar za greh ni bil prinesen v Gospodovo hišo. Ta je pripadal duhovnikom.

¹⁷ Potem¹ je sirski kralj Hazaél odšel gor, se boril zoper Gat, ga zavzel in Hazaél je svoj obraz nameril, da gre gor do Jeruzalema.

1. [Okoli leta 840 pr. Kr.]

¹⁸ Judov kralj Joáš je vzel vse posvečene stvari, ki so jih Józafat, Jehorám in Ahazjá, njegovi očetje, Judovi kralji, posvetili in svoje lastne posvečene stvari in vse zlato, ki je bilo najdeno v zakladnicah Gospodove hiše in v kraljevi hiši in to poslal sirskemu kralju Hazaélu in ta je odšel proč¹ od Jeruzalema.

1. proč: hebr. gor.

¹⁹ Ostala Joaševa dela in vse, kar je storil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev?

²⁰ Njegova služabnika pa sta vstala,¹ skovala zaroto in Joáša usmrtila v Milójevi² hiši, ki gre dol do Sila.

1. [Leta 839 pr. Kr.]
2. Milójevi: ali, Betmilójevi; [hebr. obrambna hiša.]

²¹ Kajti¹ njegova služabnika Šimátin² sin Jozakarja³ in Šomêrjev⁴ sin Jozabád⁵ sta ga udarila in je umrl. Pokopali so ga z njegovimi očeti v Davidovem mestu in namesto njega je zakraljeval njegov sin Amacjá.⁶

1. [Leta 839 pr. Kr.]
2. [Šimáta: hebr. oznanjenje.]
3. [Jozakar: hebr. Jehova se spominja.]
4. [Šomêr: hebr. stražar.]
5. [Jozabád: hebr. Jehova je podaril.]
6. [Amacjá: hebr. moč Jahveja.]

¹ V triindvajsetem¹ letu² Joáša, Ahazjájevega sina, Judovega kralja, je nad Izraelom, v Samariji, začel kraljevati Jehújev sin Joaház in kraljeval je sedemnajst let.

1. triindvajsetem: hebr. dvajsetem letu in tretjem.
2. [Leta 856 pr. Kr.]

² Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh in sledil¹ grehom Nebátovega sina Jerobeáma, ki je Izraela pripravil, da greši; od tega se ni odvrnil.

1. sledil…: hebr. hodil za grehi.

³ Gospodova jeza je bila vžgana zoper Izrael in vse njihove dni¹ jih je izročil v roko sirskega kralja Hazaéla in v roko Hazaélovega sina Ben Hadáda.

1. [Okoli leta 849 pr. Kr.]

⁴ Joaház je iskal¹ Gospoda in Gospod mu je prisluhnil, kajti videl je zatiranje Izraela, ker jih je zatiral sirski kralj.

1. [Okoli leta 842 pr. Kr.]

⁵ (In Gospod je dal Izraelu rešitelja, tako da so odšli izpod roke Sircev in Izraelovi otroci so prebivali v svojih šotorih kakor poprej.¹

1. poprej: hebr. včeraj in tretji dan.

⁶ Vendar se niso odvrnili od grehov Jerobeámove hiše, ki je Izraela primoral grešiti, temveč so¹ hodili v njih in ašere so ostale² tudi v Samariji.

1. so…: hebr. je hodil.
2. ostale: hebr. stale.

⁷ Niti ni pustil od ljudstva Joaházu [nikogar] razen petdesetih konjenikov, desetih bojnih voz in deset tisoč pešcev, kajti sirski kralj jih je uničil in jih z mlatenjem naredil podobne prahu.

⁸ Torej preostala izmed Joaházovih dejanj in vse, kar je storil in njegova moč, mar niso zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev?

⁹ Joaház je zaspal¹ s svojimi očeti in pokopali so ga v Samariji in namesto njega je zakraljeval njegov sin Jehoáš.²

1. [Leta 839 pr. Kr.]
2. [Jehoáš: tudi imenovan, Joáš; glej opombo pri 2 Kr 11,2]

¹⁰ V sedemintridesetem¹ letu Judovega kralja Joáša je nad Izraelom v Samariji začel kraljevati Joaházov sin Jehoáš in kraljeval je šestnajst let.

1. [Leta 841 pr. Kr.]

¹¹ Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh. Ni se oddvojil od vseh grehov Nebátovega sina Jerobeáma, ki je Izraela pripravil, da greši, temveč je hodil v njih.

¹² Ostala Jehoáševa dela in vse, kar je storil in njegova moč, s katero se je boril zoper Judovega kralja Amacjája, mar niso zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev?

¹³ Jehoáš je zaspal¹ s svojimi očeti in Jerobeám je sédel na njegov prestol in Jehoáš je bil z Izraelovimi kralji pokopan v Samariji.

1. [Leta 825 pr. Kr.]

¹⁴ Torej Elizej je postal¹ bolan od svoje bolezni, od katere je [tudi] umrl. Izraelov kralj Jehoáš je prišel dol k njemu, jokal nad njegovim obrazom in rekel: »Oh moj oče, moj oče, Izraelov bojni voz in njegovi konjeniki.«

1. [Okoli leta 839 pr. Kr.]

¹⁵ Elizej mu je rekel: »Vzemi lok in puščice.« In vzel si je lok in puščice.

¹⁶ Izraelovemu kralju je rekel: »Svojo roko položi¹ na lok.« Svojo roko je položil nanj in Elizej je svoje roke položil na kraljeve roke.

1. položi…: hebr. pripravi, da jaha.

¹⁷ Rekel je: »Odpri okno proti vzhodu.« Odprl ga je. Potem je Elizej rekel: »Streljaj.« In je izstrelil. Rekel je: »Puščica Gospodove osvoboditve in puščica osvoboditve od Sirije, kajti Sirce boš udaril v Aféku, dokler jih ne boš použil.«

¹⁸ Rekel je: »Vzemi puščice.« Vzel jih je. Izraelovemu kralju je rekel: »Udarjaj ob tla.« Ta je trikrat udaril in obstal.

¹⁹ Božji mož je bil nad njim ogorčen in rekel: »Udariti bi moral petkrat ali šestkrat, potem bi Sirijo udarjal, dokler je ne bi použil, medtem ko boš sedaj Sirijo udaril samo trikrat.«

²⁰ Elizej je umrl¹ in so ga pokopali. In v začetku leta so v deželo vdrle čete Moábcev.

1. [Okoli leta 838 pr. Kr.]

²¹ Pripetilo se je, ko so [nekega] moža pokopavali, glej, da so zagledali četo mož in moža odvrgli v Elizejev mavzolej. Ko je bil¹ mož spuščen dol in se dotaknil Elizejevih kosti, je oživel² in stopil na svoja stopala.

1. bil…: hebr. odšel dol.
2. Prd 48,14

²² Toda sirski kralj Hazaél je vse Joaházove dni zatiral Izraela.

²³ Gospod pa jim je bil milostljiv in imel sočutje do njih in spoštovanje do njih zaradi svoje zaveze z Abrahamom, Izakom in Jakobom in jih ni želel uničiti niti jih še ni vrgel izpred svoje¹ prisotnosti.

1. svoje…: hebr. svojega obraza.

²⁴ Tako je sirski kralj Hazaél umrl¹ in namesto njega je zakraljeval njegov sin Ben Hadád.

1. [Okoli leta 839 pr. Kr.]

²⁵ Joaházov¹ sin Jehoáš² je mesta ponovno vzel³ iz rok Hazaélovega sina Ben Hadáda, ki jih je ta z vojno vzel iz roke njegovega očeta Joaháza. Jehoáš ga je trikrat premagal in povrnil Izraelova mesta.

1. [Okoli leta 836 pr. Kr.]
2. [Jehoáš: glej opombo pri 2 Kr 11,2]
3. vzel: hebr. vrnil in vzel.

¹ V drugem¹ letu Jehoáša, Joaházovega sina, Izraelovega kralja, je zakraljeval Amacjá,²³ sin Judovega kralja Joáša.

1. [Leta 839 pr. Kr.]
2. [Amacjá: hebr. Jahvejeva moč.]
3. 2 Krn 25,1

² Petindvajset let je bil star, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval devetindvajset let. Ime njegove matere je bilo Joadána¹ iz Jeruzalema.

1. [Joadána: hebr. ugaja Jahveju.]

³ Delal je to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh, vendar ne tako kakor njegov oče David. Delal je glede na vse stvari, kakor jih je delal njegov oče Joáš.

⁴ Vendar visoki kraji niso bili odstranjeni. Ljudstvo je na visokih krajih še vedno žrtvovalo in zažigalo kadilo.

⁵ Takoj, ko je bilo kraljestvo v njegovi roki potrjeno, se je pripetilo, da je umoril svoja služabnika, ki¹ sta umorila kralja, njegovega očeta.

1. 2 Kr 12,20

⁶ Toda otrok morilcev ni usmrtil, glede na to, kakor je pisano v knjigi Mojzesove postave, v kateri je Gospod zapovedal, rekoč: »Očetje¹ ne bodo usmrčeni zaradi otrok niti ne bodo otroci usmrčeni zaradi očetov, temveč bo vsak človek usmrčen zaradi svojega lastnega greha.«

1. 5 Mz 24,16; Ezk 18,20

⁷ Izmed Edóma jih je v solni dolini usmrtil¹ deset tisoč in v vojni zavzel Selo² in njeno ime imenoval Jokteél³ do današnjega dne.

1. [Okoli leta 827 pr. Kr.]
2. Selo: ali, skalo.
3. [Jokteél: hebr. čaščenje Boga.]

⁸ Potem¹ je Amacjá poslal poslance k Jehoášu, sinu Joaháza, sinu Jehúja, Izraelovega kralja, rekoč: »Pridite, drug drugemu poglejmo v obraz.«

1. [Okoli leta 826 pr. Kr.]

⁹ Izraelov kralj Jehoáš je poslal k Judovemu kralju Amacjáju, rekoč: »Osat, ki je bil na Libanonu, je poslal k cedri, ki je bila na Libanonu, rekoč: ›Daj svojo hčer mojemu sinu za ženo,‹ pa je tam mimo šla divja zver, ki je bila na Libanonu in pomendrala osat.

¹⁰ Zares si udaril Edóma in tvoje srce te je povzdignilo. Uživaj v tem in ostani doma,¹ kajti zakaj bi se vmešaval v svojo bolečino, da bi padel ti in Juda s teboj?«

1. doma: hebr. pri svoji hiši.

¹¹ Toda¹ Amacjá ni hotel poslušati. Zato je Izraelov kralj Jehoáš odšel gor in on in Judov kralj Amacjá sta si drug drugemu pogledala v obraz pri Bet Šemešu,² ki pripada Judu.

1. [Okoli leta 826 pr. Kr.]
2. [Bet Šemeš: hebr. hiša sonca.]

¹² Juda je bil premagan¹ pred Izraelom in pobegnili so vsak mož k svojim šotorom.

1. premagan: hebr. udarjen.

¹³ Izraelov kralj Jehoáš je ujel Judovega kralja Amacjája, sina Joáša, sina Ahazjája, pri Bet Šemešu, prišel v Jeruzalem in porušil jeruzalemsko obzidje od Efrájimskih velikih vrat do Vogalnih velikih vrat, štiristo komolcev.

¹⁴ Vzel je vse zlato, srebro in vse posode, ki so se našle v Gospodovi hiši, v zakladnicah kraljeve hiše in talce ter se vrnil v Samarijo.

¹⁵ Torej ostala izmed Jehoáševih dejanj, ki jih je storil, njegova moč in kako se je boril z Judovim kraljem Amacjájem, mar niso zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev?

¹⁶ Jehoáš je zaspal¹ s svojimi očeti in z Izraelovimi kralji je bil pokopan v Samariji in namesto njega je zakraljeval njegov sin Jerobeám.

1. [Okoli leta 825 pr. Kr.]

¹⁷ Judov kralj Amacjá, Joášev sin, je po smrti Jehoáša, Izraelovega kralja, Joaházovega sina, živel petnajst let.

¹⁸ Ostala Amacjájeva dela, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev?

¹⁹ Torej¹ zoper njega so v Jeruzalemu skovali zaroto in pobegnil je v Lahíš, toda za njim so poslali v Lahíš in ga tam usmrtili.

1. 2 Krn 15,27

²⁰ Prinesli¹ so ga na konjih in pokopan je bil s svojimi očeti v Jeruzalemu, v Davidovem mestu.

1. [Leta 810 pr. Kr.]

²¹ Vse Judovo ljudstvo je vzelo Azarjája,¹² ki je bil star šestnajst let in ga postavilo [za] kralja namesto njegovega očeta Amacjája.

1. Azarjája: tudi imenovanega, Uzíja; [hebr. Jahve je pomagal.]
2. 2 Krn 26,1

²² Zgradil je Elát in ga povrnil Judu, potem je kralj zaspal s svojimi očeti.

²³ V petnajstem¹ letu Judovega kralja Amacjája, Joáševega sina, je v Samariji začel kraljevati Jerobeám, Jehoášev sin, Izraelov kralj in kraljeval je enainštirideset let.

1. [Leta 825 pr. Kr.]

²⁴ Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh. Ni se oddvojil od vseh grehov Nebátovega sina Jerobeáma, ki je Izraela pripravil, da greši.

²⁵ Povrnil je Izraelovo pokrajino od vstopa v Hamát do morja ravnine, glede na besedo od Gospoda, Izraelovega Boga, ki jo je govoril po roki svojega služabnika Jona,¹² Amitájevega³ sina, preroka, ki je bil iz Gat Heferja.

1. Jona: imenovanega Jonas.
2. Mt 12,39-40
3. [Amitáj: hebr. resnicoljuben.]

²⁶ §¹ Kajti Gospod je videl Izraelovo stisko, da je bila ta zelo grenka, kajti tam ni bilo nobenega zaprtega, niti nobeden ni ostal, niti ni bilo pomočnika za Izrael.

1. [Leta 822 pr. Kr.]

²⁷ Gospod ni rekel, da bo Izraelovo ime izbrisal izpod neba, temveč jih je rešil po roki Jehoáševega sina Jerobeáma.

²⁸ Torej preostala izmed Jerobeámovih dejanj in vse, kar je storil in njegova moč, kako se je bojeval in kako je za Izrael obnovil Damask in Hamát, ki je pripadal Judu, mar niso zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev?

²⁹ Jerobeám¹ je zaspal s svojimi očeti, z Izraelovimi kralji in namesto njega je zakraljeval njegov sin Zaharija.²

1. [Leta 784 pr. Kr.]
2. [Zaharija: hebr. Jahve se je spomnil.]

¹ V sedemindvajsetem¹ letu Izraelovega kralja Jerobeáma je začel kraljevati Azarjá,² sin Judovega kralja Amacjája.³

1. [Okoli leta 810 pr. Kr. To je sedemindvajseto leto Jerobeámovega sodelovanja v kraljestvu s svojim očetom, ki mu je nudil oporo pri njegovem odhodu v sirske bitke. To je šestnajsto leto Jerobeámovega vladanja.]
2. Azarjá: tudi imenovan, Uzíja; [hebr. Jahve je pomagal.]
3. [Amacjá: hebr. moč Jahveja.]

² Šestnajst let je bil star, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval dvainpetdeset let. Ime njegove matere je bilo Jehólja¹ iz Jeruzalema.

1. [Jehólja: hebr. Jahve bo omogočil.]

³ Delal je to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh, glede na vse, kar je delal njegov oče Amacjá,

⁴ razen, da niso bili odstranjeni visoki kraji. Ljudstvo je na visokih krajih še vedno žrtvovalo in zažigalo kadilo.

⁵ Gospod je udaril kralja, tako da je bil gobavec do dneva¹ svoje smrti in prebival v posebni hiši. Kraljev sin Jotám² pa je bil nad hišo in sodil ljudstvu dežele.

1. [Okoli leta 765 pr. Kr.]
2. [Jotám: hebr. Jahve je popoln.]

⁶ Ostala Azarjájeva dela in vse, kar je storil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev?

⁷ Tako je Azarjá zaspal¹ s svojimi očeti in v Davidovem mestu so ga pokopali z njegovimi očeti in namesto njega je zakraljeval njegov sin Jotám.²

1. [Okoli leta 758 pr. Kr.]
2. [Jotám: hebr. Jehova je popoln.]

⁸ V osemintridesetem¹ letu Judovega kralja Azarjá je Jerobeámov sin Zaharija² šest mesecev kraljeval nad Izraelom v Samariji.

1. [Okoli leta 773 pr. Kr. Obdobje med vladami je trajalo 11 let.]
2. [Zaharija: hebr. Jahve se je spomnil.]

⁹ Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh, kakor so počeli njegovi očetje. Ni se oddvojil od grehov Nebátovega sina Jerobeáma, ki je Izraela pripravil, da greši.

¹⁰ Jabéšov sin Šalúm¹ se je zoper njega zarotil, ga udaril vpričo ljudstva, ga usmrtil in zakraljeval namesto njega.²

1. [Šalúm: hebr. nagrada.]
2. [Okoli leta 772 pr. Kr.]

¹¹ Ostala Zaharijeva dela, glej, zapisana so v kroniški knjigi Izraelovih kraljev.

¹² To je bila beseda¹ od Gospoda, ki jo je govoril Jehúju,² rekoč: »Tvoji sinovi bodo sedeli na Izraelovem prestolu do četrtega rodu.« In tako se je zgodilo.

1. 2 Kr 10,30
2. [Jehú: hebr. Jehova je on.]

¹³ Jabéšov sin Šalúm je začel¹ kraljevati v devetintridesetem letu Judovega kralja Uzíjaha,²³ in cel⁴ mesec je kraljeval v Samariji.

1. [Okoli leta 772 pr. Kr.]
2. Uzíjah: gr. Ozias; [hebr. Jehova moč.]
3. Mt 1,9
4. cel…: hebr. mesec dni.

¹⁴ Kajti Gadíjev¹ sin Menahém² je iz Tirce odšel gor, prišel v Samarijo in v Samariji udaril Jabéševega sina Šalúma, ga umoril in zakraljeval namesto njega.

1. [Gadí: hebr. srečen.]
2. [Menahém: hebr. tolažnik.]

¹⁵ Ostala Šalúmova dela in njegova zarota, ki jo je storil, glej, zapisana so v kroniški knjigi Izraelovih kraljev.

¹⁶ Potem je Menahém udaril Tifsáha¹ in vse, ki so bili v njem in njegove pokrajine od Tirce, ker se niso odprli k njemu, zato ga je udaril, in vse ženske, ki so bile v njem, ki so bile z otrokom, je razparal.

1. [Tifsáh: hebr. plitvina.]

¹⁷ V devetintridesetem¹ letu Judovega kralja Azarjája je nad Izraelom začel kraljevati Gadíjev² sin Menahém in v Samariji je kraljeval deset let.

1. [Leta 772 pr. Kr.]
2. [Gadí: hebr. srečen.]

¹⁸ Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh. Vse svoje dni se ni oddvojil od grehov Nebátovega sina Jerobeáma, ki je Izraela pripravil, da greši.

¹⁹ Zoper¹ deželo je prišel asirski kralj Pul² in Menahém je dal Pulu tisoč talentov srebra, da bi bila njegova roka lahko z njim, da potrdi kraljestvo v njegovi roki.

1. [Leta 771 pr. Kr.]
2. 1 Krn 5,26

²⁰ Menahém je od Izraela zahteval¹ denar od vseh mogočnih mož obilja, od vsakega moža petdeset šeklov srebra, da jih dá asirskemu kralju. Tako se je kralj Asirije obrnil nazaj in ni ostal v deželi.

1. zahteval: hebr. velel, da pride naprej.

²¹ Ostala Menahémova dela in vse, kar je storil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev?

²² Menahém je zaspal s svojimi očeti in namesto njega je zakraljeval njegov sin Pekahjá.¹

1. [Pekahjá: hebr. Jahve je opazoval.]

²³ V petdesetem¹ letu Judovega kralja Azarjája je nad Izraelom v Samariji začel kraljevati Menahémov sin Pekahjá in kraljeval je dve leti.

1. [Leta 761 pr. Kr.]

²⁴ Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh; ni se oddvojil od grehov Nebátovega sina Jerobeáma, ki je Izraela pripravil, da greši.

²⁵ Toda¹ njegov poveljnik, Remaljájev sin Pékah,² se je zarotil zoper njega in ga udaril v Samariji, v palači kraljeve hiše z Argóbom³ in Arjéjem⁴ in z njim petdeset mož izmed Gileádcev, ga ubil in zakraljeval namesto njega.

1. [Leta 759 pr. Kr.]
2. [Pékah: hebr. odpreti (čute, še posebej oči).]
3. [Argób: hebr. kamnit.]
4. [Arjéj: hebr. lev.]

²⁶ Ostala Pekahjájeva dela in vse, kar je storil, glej, ta so zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev.

²⁷ V dvainpetdesetem¹ letu Judovega kralja Azarjá je nad Izraelom v Samariji začel kraljevati Remaljájev sin Pékah in kraljeval je dvajset let.

1. [Leta 759 pr. Kr.]

²⁸ Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh. Ni se oddvojil od grehov Nebátovega sina Jerobeáma, ki je Izraela pripravil, da greši.

²⁹ V dneh¹ Izraelovega kralja Pékaha je prišel asirski kralj Tiglát Piléser in zavzel Ijón, Abél Bet Maáho, Janóah, Kedeš, Hacór, Gileád in Galilejo, vso Neftálijevo deželo in jih ujete odvedel v Asirijo.

1. [Leta 740 pr. Kr.]

³⁰ Elájev¹ sin Hošéa² se je zarotil³ zoper Remaljájevega sina Pékaha, ga udaril, usmrtil in namesto njega zakraljeval v dvajsetem letu Uzíjahovega sina Jotáma.

1. [Elá: hebr. hrast ali drugo močno drevo.]
2. [Hošéa: hebr. osvoboditelj.]
3. [Leta 739 pr. Kr.]

³¹ Ostala Pékahova dela in vse, kar je storil, glej, ta so zapisana v kroniški knjigi Izraelovih kraljev.

^{32 1} V drugem letu Remaljájevega sina Pékaha, Izraelovega kralja, je začel kraljevati Jotám,² sin Judovega kralja Uzíjaha.

1. 2 Krn 27,1
2. [Jotám: hebr. Jahve je popoln.]

³³ Petindvajset¹ let je bil star, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval šestnajst let. Ime njegove matere je bilo Jerúša,² Cadókova³ hči.

1. [Leta 758 pr. Kr.]
2. [Jerúša: hebr. imela v lasti.]
3. [Cadók: hebr. pravičen.]

³⁴ Delal je, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh. Storil je glede na vse, kar je storil njegov oče Uzíjah.

³⁵ Vendar visoki kraji niso bili odstranjeni. Ljudstvo je še vedno žrtvovalo in na visokih krajih zažigalo kadilo. Zgradil je višja velika vrata Gospodove hiše.

³⁶ Torej preostala izmed Jotámovih dejanj in vse, kar je storil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev?

³⁷ V tistih dneh¹ je Gospod zoper Juda začel pošiljati sirskega kralja Recína in Remaljájevega sina Pékaha.

1. [Okoli leta 742 pr. Kr.]

³⁸ Jotám je zaspal s svojimi očeti in bil s svojimi očeti pokopan v mestu svojega očeta Davida in namesto njega je zakraljeval njegov sin Aház.¹

1. [Aház: hebr. lastnik, imetnik.]

¹ V sedemnajstem¹ letu Remaljájevega sina Pékaha je začel kraljevati Aház, sin Judovega kralja Jotáma.²

1. [Okoli leta 742 pr. Kr.]
2. 2 Krn 28,1

² Dvajset let je bil Aház star, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval šestnajst let in ni počel tega, kar je bilo pravilno v očeh Gospoda, njegovega Boga, kakor njegov oče David.

³ Temveč je hodil po poti Izraelovih kraljev, da, in svojemu sinu storil, da gre skozi ogenj, glede na ogabnosti poganov, ki jih je Gospod pregnal izpred Izraelovih otrok.

⁴ Žrtvoval je in zažigal kadilo na visokih krajih, na hribih in pod vsakim zelenim drevesom.

⁵ Potem¹ sta sirski kralj Recín in Izraelov kralj, Remaljájev sin Pékah, prišla gor v Jeruzalem, da se vojskujeta in oblegala Aháza, toda nista ga mogla premagati.²

1. [Leta 742 pr. Kr.]
2. Iz 7,1

⁶ Ob tistem času je sirski kralj Recín Elát povrnil Siriji, Jude pa pregnal iz Eláta¹ in Sirci so prišli v Elát in tam prebivajo do današnjega dne.

1. Eláta: hebr. Elota.

⁷ Tako¹ je Aház poslal poslance k asirskemu kralju Tiglát Piléserju, rekoč: »Jaz sem tvoj služabnik in tvoj sin. Pridi gor in me reši iz roke sirskega kralja in iz roke Izraelovega kralja, ki sta se vzdignila zoper mene.«

1. [Leta 740 pr. Kr.]

⁸ Aház je vzel srebro in zlato, ki je bilo najdeno v Gospodovi hiši in v zakladnicah kraljeve hiše in to poslal kot dar asirskemu kralju.

⁹ Asirski kralj mu je prisluhnil, kajti asirski kralj je odšel gor zoper Damask,¹ ga zavzel in njegovo ljudstvo odvedel ujeto v Kir in usmrtil Recína.

1. Damask: hebr. Dammesek.

¹⁰ Kralj Aház je odšel k Damasku,¹ da sreča asirskega kralja Tiglát Piléserja in zagledal oltar, ki je bil pri Damasku in kralj Aház je duhovniku Urijáju poslal videz oltarja in njegov vzorec glede na vso njegovo izdelavo.

1. Damasku: hebr. Dammesek.

¹¹ Duhovnik Urijá je zgradil oltar glede na vse, kar je kralj Aház poslal iz Damaska. Tako ga je duhovnik Urijá naredil, preden je kralj Aház prišel iz Damaska.

¹² Ko je kralj prišel iz Damaska, je kralj zagledal oltar. Kralj se je približal oltarju in daroval na njem.

¹³ Zažgal je svojo žgalno daritev, svojo jedilno daritev, izlil svojo pitno daritev in poškropil kri svojih mirovnih daritev¹ na oltar.

1. daritev…: hebr. daritev, ki so bile njegove.

¹⁴ Privedel je tudi bronast oltar, ki je bil pred Gospodom od sprednjega dela hiše, izmed oltarja in Gospodove hiše ter ga postavil na severno stran oltarja.

¹⁵ Kralj Aház je zapovedal duhovniku Urijáju, rekoč: »Na vélikem oltarju zažigaj jutranjo žgalno daritev, večerno jedilno daritev, kraljevo žgalno daritev, njegovo jedilno daritev z žgalno daritvijo vsega ljudstva dežele in njihovo jedilno daritvijo, njihovimi pitnimi daritvami in nanj poškropi vso kri žgalne daritve in vso kri klavne daritve, bronasti oltar pa mi bo, da z njim poizvedujem.«

¹⁶ Tako je storil duhovnik Urijá, glede na vse, kar je kralj Aház zapovedal.

¹⁷ Kralj Aház je odsekal¹ robove podstavkov in [okrogel] umivalnik odstranil iz njih. Morje je snel iz bronastih volov, ki so bili pod njim in ga položil na tlak iz kamnov.

1. [Leta 739 pr. Kr.]

¹⁸ Stebrišče za šabat, ki so ga zgradili v hiši in kraljevi vhod zunaj, je zaradi asirskega kralja obrnil od Gospodove hiše.

¹⁹ Torej preostala izmed Aházovih dejanj, ki jih je storil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev?

²⁰ Aház je zaspal¹ s svojimi očeti in s svojimi očeti je bil pokopan v Davidovem mestu. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Ezekíja.²

1. [Leta 726 pr. Kr.]
2. [Ezekíja: hebr. ojačan od Jahveja.]

¹ V dvanajstem¹ letu Judovega kralja Aháza je v Samariji nad Izraelom začel kraljevati Elájev sin Hošéa² [za] devet let.

1. [Leta 730 pr. Kr.]
2. [Hošéa: hebr. rešitelj.]

² Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh, toda ne kakor Izraelovi kralji, ki so bili pred njim.

³ Zoper njega je prišel gor asirski kralj Salmanasar in Hošéa je postal njegov služabnik in mu izročil¹ darila.²

1. izročil: hebr. predal.
2. darila: ali, davek.

⁴ Asirski¹ kralj je pri Hošéu našel zaroto, kajti ta je poslal poslance k egiptovskemu kralju Soju in ni prinesel nobenega darila² k asirskemu kralju, kakor je počel leto za letom, zato ga je asirski kralj zaprl in ga zvezal v ječi.

1. [Leta 725 pr. Kr.]
2. darila: ali, davka.

⁵ Potem je asirski kralj prišel gor skozi vso deželo, se dvignil do Samarije in jo tri¹ leta oblegal.

1. [Leta 723 pr. Kr.]

⁶ V devetem¹ letu kralja Hošéa, je asirski kralj zavzel Samarijo in Izraela odvedel proč v Asirijo ter jih nastanil v Haláhu in Habórju, pri reki Gozán in v mestih Medijcev.²

1. [Leta 721 pr. Kr.]
2. 2 Kr 18,10

⁷ Kajti bilo je tako, da so Izraelovi otroci grešili zoper Gospoda, svojega Boga, ki jih je privedel gor iz egiptovske dežele, izpod roke faraona, egiptovskega kralja in so se bali drugih bogov

⁸ in hodili po zakonih poganov, ki jih je Gospod pregnal izpred Izraelovih otrok in [po poganskih navadah] Izraelovih kraljev, ki so si jih naredili.

⁹ Izraelovi otroci so zoper Gospoda, svojega Boga, naskrivaj počeli te stvari, ki niso bile pravilne in si gradili visoke kraje po vseh svojih mestih, od stražarskega stolpa do utrjenega mesta.

¹⁰ Postavljali so si podobe¹ in ašere na vsakem visokem hribu in pod vsakim zelenim drevesom

1. podobe: hebr. kipe.

¹¹ in tam zažigali kadilo na vseh visokih krajih, kakor so počeli pogani, ki jih je Gospod odvedel izpred njih in počeli zlobne stvari, da Gospoda izzivajo k jezi,

¹² kajti služili so malikom, o katerih jim je Gospod rekel: »Vi¹ ne boste počeli te stvari.«

1. 5 Mz 4,19

¹³ Vendar je Gospod pričeval zoper Izraela in zoper Juda po¹ vseh prerokih in po vseh vidcih, rekoč: »Obrnite² se od svojih zlobnih poti in se držite mojih zapovedi in mojih zakonov, glede na vso postavo, ki sem jo zapovedal vašim očetom in ki sem jo poslal k vam po mojih služabnikih prerokih.«

1. po…: hebr. po roki vseh prerokov.
2. Jer 18,11; Jer 25,5; Jer 35,15

¹⁴ Vendar niso hoteli poslušati, temveč so otrdili svoje vratove, podobno vratovom svojih očetov, da niso verovali v Gospoda, svojega Boga.

¹⁵ Zavrnili so njegove zakone in njegovo zavezo, ki jo je sklenil z njihovimi očeti in njegova pričevanja, ki jih je pričeval zoper njih. Sledili so ničevosti, postali prazni in odšli za pogani, ki so bili naokoli njih, glede katerih jim je Gospod naročil, da naj ne bi počeli kakor oni.

¹⁶ Zapustili so vse zapovedi Gospoda, svojega Boga in si naredili¹ ulite podobe, celó dve teleti, naredili ašero, oboževali vso vojsko neba in služili Báalu.

1. 2 Mz 32,8; 1 Kr 12,28

¹⁷ Svojim sinovom in svojim hčeram so povzročali, da gredo skozi ogenj¹ in uporabljali so vedeževanje, izrekanje urokov in se prodajali, da počno zlo v Gospodovih očeh, da ga izzivajo do jeze.

1. [3 Mz 18,21]

¹⁸ Zato je bil Gospod zelo jezen nad Izraelom in jih odstranil iz svojega pogleda. Tam ni ostal nihče razen samo Judov rod.

¹⁹ Tudi Juda se ni držal zapovedi Gospoda, svojega Boga, temveč je hodil po Izraelovih zakonih, ki so jih naredili.

²⁰ Gospod je zavrnil vse Izraelovo seme, jih prizadel in jih izročil v roko plenilcev, dokler jih ni pognal izpred svojega pogleda.

²¹ Kajti Izraela je odtrgal od Davidove hiše in Nebátovega sina Jerobeáma so postavili za kralja. Jerobeám je Izraela pregnal od sledenja Gospodu in jih primoral, da zagrešijo velik greh.

²² Kajti Izraelovi otroci so hodili v vseh Jerobeámovih grehih, ki jih je ta storil; niso se odvrnili od njih,

²³ dokler ni Gospod Izraela odstranil izpred svojega pogleda, kakor je govoril po vseh svojih služabnikih prerokih. Tako je bil Izrael odveden proč iz svoje lastne dežele, v Asirijo, do današnjega dne.

²⁴ Asirski kralj pa je privedel¹ može iz Babilona, iz Kute, iz Avája, iz Hamáta in iz Sefarvájima ter jih namesto Izraelovih otrok postavil v mesta Samarije. Samarijo so vzeli v last in prebivali v njenih mestih.

1. [Okoli leta 678 pr. Kr.]

²⁵ Na začetku njihovega prebivanja je bilo tam tako, da se niso bali Gospoda, zato je Gospod mednje poslal leve, ki so usmrtili nekatere izmed njih.

²⁶ Zato so asirskemu kralju govorili, rekoč: »Narodi, ki si jih odstranil in postavil v samarijska mesta, ne poznajo sodbe Boga dežele, zato je mednje poslal leve in glej, ti jih pobijajo, ker ne poznajo sodbe Boga dežele.«

²⁷ Potem je asirski kralj zapovedal, rekoč: »Odvedite tja enega izmed duhovnikov, ki ste jih privedli od tam in naj gredo in prebivajo tam in naj jih nauči sodbe Boga dežele.«

²⁸ Potem je eden izmed duhovnikov, ki so ga odvedli iz Samarije, prišel in prebival v Betelu ter jih učil, kako naj bi se bali Gospoda.

²⁹ Vendar je vsak narod izdelal svoje lastne bogove in jih postavil v hiše visokih krajev, ki so jih naredili Samarijani, vsak narod v svoja mesta, v katerih so prebivali.

³⁰ Možje iz Babilona¹ so naredili Sukót Benót,² možje iz Kute so naredili Nergála, možje iz Hamáta so naredili Ašimája,

1. [Babilon: hebr. zmešnjava.]
2. [Sukót Benót: hebr. kabine hčera; bordeli, to je, malikovalski šotori za nečiste namene.]

³¹ Avéjci so naredili Nibháza in Tartáka, Sefarvéjci pa so svoje otroke v ognju sežigali Adramélehu¹ in Anamélehu,² sefarvájimskima bogovoma.

1. [Adraméleh: hebr. ime asirskega malika.]
2. [Anaméleh: hebr. asirsko božanstvo.]

³² Tako so se bali Gospoda in si postavili najnižje izmed njih za duhovnike visokih krajev, ki so zanje žrtvovali v hišah visokih krajev.

^{33 1} Bali so se Gospoda in služili svojim lastnim bogovom po običaju narodov, od² katerih so jih odvedli.

1. Sof 1,5
2. od…: ali, ki so jih odvedli proč od tam.

³⁴ Do tega dne počnejo po prejšnjih navadah. Ne bojijo se Gospoda niti ne delajo po njihovih zakonih ali po njihovih odredbah ali po postavi in zapovedi, ki jo je Gospod zapovedal Jakobovim otrokom, ki jih¹ je imenoval Izrael,

1. 1 Mz 32,28; 1 Kr 18,31

³⁵ s katerimi je Gospod sklenil zavezo in jim naročil, rekoč: »Vi¹ se ne boste bali drugih bogov, niti se jim ne boste priklanjali, niti jim služili, niti jim žrtvovali,

1. Sod 6,10

³⁶ temveč Gospoda, ki vas je privedel gor iz egiptovske dežele z veliko močjo in z iztegnjenim laktom, njega se boste bali in njega boste oboževali in njemu boste žrtvovali.

³⁷ Zakone, predpise, odredbe in zapoved, ki vam jo je zapisal, boste obeleževali, da jih izvajate na vékomaj in ne boste se bali drugih bogov.

³⁸ Zaveze, ki sem jo sklenil z vami, ne boste pozabili niti se ne boste bali drugih bogov.

³⁹ Temveč se boste bali Gospoda, svojega Boga in on vas bo osvobodil iz roke vseh vaših sovražnikov.«

⁴⁰ Vendar niso prisluhnili, temveč so počeli po svoji prejšnji navadi.

⁴¹ Tako so se ti narodi bali Gospoda in služili svojim rezanim podobam, tako njihovi otroci in otroci njihovih otrok, kakor so počeli njihovi očetje, tako počnejo do današnjega dne.

¹ Pripetilo se je torej v tretjem¹ letu Hošéa, Elájevega sina, Izraelovega kralja, da je začel kraljevati Ezekíja,²³ Aházov sin, Judov kralj.

1. [Okoli leta 726 pr. Kr.]
2. Ezekíja: imenovan Ezekíjas; [Ezekíja: hebr. ojačan od Jahveja.]
3. 2 Krn 28,27; 2 Krn 29,1; Mt 1,9

² Petindvajset let je bil star, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval devetindvajset let. Ime njegove matere je bilo Abí,¹ Zaharijeva hči.

1. Abí: tudi imenovana, Abíja; [Abí: hebr. očetovska.]

³ Delal je to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh, glede na vse, kar je storil njegov oče David.

⁴ Odstranil je visoke kraje, zlomil podobe,¹ posekal ašere in na koščke zdrobil bronasto² kačo, ki jo je naredil Mojzes, kajti v tistih dneh so ji Izraelovi otroci zažigali kadilo in jo imenoval Nehuštán.³

1. podobe: hebr. kipe.
2. 4 Mz 21,8
3. Nehuštán: to je, košček medenine; [nekaj narejeno iz bakra, to je bakrena kača iz puščave.]

⁵ Zaupal je v Gospoda, Izraelovega Boga, tako da za njim ni bilo nikogar podobnega njemu med vsemi Judovimi kralji niti nikogar, ki bi bil pred njim.

⁶ Kajti pridružil se je h Gospodu in se ni oddvojil od sledenju njemu,¹ temveč se je držal njegovih zapovedi, ki jih je Gospod zapovedal Mojzesu.

1. njemu: hebr. za njim.

⁷ Gospod je bil z njim in uspeval¹ je kamorkoli je odšel in uprl se je zoper asirskega kralja in mu ni služil.

1. [Okoli leta 725 pr. Kr.]

⁸ Udaril je Filistejce, celó do Gaze¹ in njenih meja, od stražarskega stolpa, do utrjenega mesta.

1. Gaze: hebr. Azzah.

⁹ Pripetilo¹ se je v četrtem² letu kralja Ezekíja, kar je bilo sedmo leto Hošéa, Elájevega sina, Izraelovega kralja, da je asirski kralj Salmanasar prišel gor zoper Samarijo in jo oblegal.

1. 2 Kr 17,3
2. [Okoli leta 723 pr. Kr.]

¹⁰ Ob koncu treh¹ let so jo zavzeli, torej v šestem letu Ezekíja, to je v devetem letu Izraelovega kralja Hošéa je bila Samarija zavzeta.²

1. [Okoli leta 721 pr. Kr.]
2. 2 Kr 17,6

¹¹ Asirski kralj je Izraela odvedel v Asirijo in jih naselil v Haláhu in Habórju, pri reki Gozán in v mestih Medijcev,

¹² ker niso ubogali glasu Gospoda, svojega Boga, temveč so prestopili njegovo zavezo in vse, kar je zapovedal Gospodov služabnik Mojzes, pa jih niso hoteli slišati niti jih izpolnjevati.

¹³ Torej v¹ štirinajstem² letu kralja Ezekíja je asirski kralj Senaherib³ prišel gor zoper vsa utrjena Judova mesta in jih zavzel.

1. 2 Krn 32,1; Iz 36,1; Prd 48,18
2. [Leta 713 pr. Kr.]
3. Senaherib…: hebr. Sanherib.

¹⁴ Judov kralj Ezekíja je poslal k asirskemu kralju v Lahíš, rekoč: »Grešil sem, obrni se od mene. To, kar polagaš name, bom nosil.« Asirski kralj je Judovemu kralju Ezekíju določil tristo talentov srebra in trideset talentov zlata.

¹⁵ Ezekíja mu je dal vse srebro, ki je bilo najdeno v Gospodovi hiši in v zakladnicah kraljeve hiše.

¹⁶ Ob tistem času je Ezekíja odluščil zlato iz vrat Gospodovega templja in iz stebrov, ki jih je prevlekel Judov kralj Ezekíja in to¹ dal kralju Asirije.

1. to: hebr. jih.

¹⁷ Kralj Asirije je iz Lahíša poslal¹ Tartana, Rabsarísa in Rabšakéja h kralju Ezekíju z veliko² vojsko zoper Jeruzalem. Odšli so gor in prišli k Jeruzalemu. In ko so prišli gor, so prišli in obstali pri cevi gornjega ribnika, ki je na glavni cesti pralčevega polja.

1. [Okoli leta 710 pr. Kr.]
2. z veliko: hebr. s težko.

¹⁸ Ko so zaklicali h kralju, je ven k njim prišel Hilkijájev sin Eljakím, ki je bil nad družino, pisar¹ Šebná in Asáfov sin Joáh, letopisec.

1. pisar: ali, tajnik.

¹⁹ Rabšaké jim je rekel: »Govorite torej Ezekíju: ›Tako govori veliki kralj, kralj Asirije: ›Kakšno zaupanje je to, v katero zaupaš?

²⁰ Ti praviš¹ (toda to so samo prazne² besede): ›Imam³ nasvet in moč za vojno. Komu odslej zaupaš, da si se uprl zoper mene?

1. praviš: ali, govoriš.
2. prazne…: hebr. besede ustnic.
3. Imam…: ali, Toda nasvet in moč sta.

²¹ Torej glej, ti zaupaš¹ v palico iz poškodovanega trsta, v Egipt, na katerega, če se človek nasloni, se bo ta zadrl v njegovo roko in jo prebodel. Tako je faraon, egiptovski kralj, vsem tem, ki zaupajo vanj.

1. zaupaš…: hebr. sebi.

²² Toda če mi rečete: ›Zaupamo v Gospoda, svojega Boga,‹ mar ni to on, katerega visoke kraje in katerega oltarje je Ezekíja odstranil ter rekel Judu in Jeruzalemu: ›Pred tem oltarjem boste oboževali v Jeruzalemu.‹

²³ Zdaj torej, prosim te, daj jamstva¹ mojemu gospodu, asirskemu kralju, jaz pa ti bom izročil dva tisoč konjev, če boš na svoji strani zmožen nanje postaviti jezdece.

1. jamstva: ali, talce.

²⁴ Kako potem hočeš odvrniti obraz enega poveljnika izmed najmanjših služabnikov mojega gospodarja in svoje zaupanje položiti v Egipt zaradi bojnih vozov in konjenikov?

²⁵ Sem mar brez Gospoda prišel gor zoper ta kraj, da ga uničim? Gospod mi je rekel: ›Pojdi gor zoper to deželo in jo uniči.‹«

²⁶ Potem so Hilkijájev sin Eljakím, Šebná in Joáh rekli Rabšakéju: »Govori, prosimo te, tvojim služabnikom v sirskem¹ jeziku, kajti mi ga razumemo in ne govori z nami v judovskem jeziku v ušesa ljudstva, ki so na obzidju.«

1. [sirskem: hebr. aramejskem.]

²⁷ Toda Rabšaké jim je rekel: »Ali me ni moj gospodar poslal k tvojemu gospodarju in k tebi, da govorim te besede? Ali me ni poslal k možem, ki sedijo na obzidju, da bodo lahko s teboj jedli svoj iztrebek in pili svoj seč?«¹

1. svoj seč: hebr. vodo svojih stopal.

²⁸ Potem je Rabšaké vstal, z močnim glasom zaklical v hebrejskem jeziku in spregovoril, rekoč: »Poslušajte besedo velikega kralja, kralja Asirije,

²⁹ tako govori kralj: ›Ne dopustite, da vas Ezekíja zavede, kajti ne bo sposoben, da vas osvobodi iz njegove roke,

³⁰ niti naj vam Ezekíja ne da zaupati v Gospoda, rekoč: ›Gospod nas bo zagotovo osvobodil in to mesto ne bo izročeno v roko asirskega kralja.‹

³¹ Ne prisluhnite Ezekíju, kajti tako govori kralj Asirije: ›Sklenite¹ dogovor z menoj z darilom in pridite ven k meni in potem jejte vsak mož od svoje lastne trte in vsak mož od svojega figovega drevesa in vsak naj pije vodo iz svojega² vodnega zbiralnika,

1. Sklenite…: ali, Iščite mojo naklonjenost; hebr. Z menoj sklenite blagoslov.
2. svojega…: ali, svoje jame.

³² dokler ne pridem in vas vzamem proč v deželo, podobno vaši lastni deželi, deželo žita in vina, deželo kruha in vinogradov, deželo olivnega olja in medu, da boste lahko živeli in ne umrli in ne prisluhnite Ezekíju, ko vas pregovarja,¹ rekoč: ›Gospod nas bo osvobodil.‹

1. pregovarja: hebr. zavaja.

³³ Mar so katerikoli izmed bogov narodov mogli svojo deželo rešiti iz roke asirskega kralja?

³⁴ Kje so bogovi Hamáta in Arpáda? Kje so bogovi Sefarvájima, Hene in Avája? Mar so Samarijo osvobodili iz moje roke?

³⁵ Kdo so tisti izmed vseh bogov dežel, ki so svojo deželo rešili iz moje roke, da bi Gospod rešil Jeruzalem iz moje roke?‹«

³⁶ Toda ljudstvo je molčalo in mu ni odgovorilo [niti] besede, kajti kraljeva zapoved je bila, rekoč: »Ne odgovarjajte mu.«

³⁷ Potem so prišli Hilkijájev sin Eljakím,¹ ki je bil nad družino, pisar Šebná in Asáfov sin Joáh, letopisec, k Ezekíju s svojimi pretrganimi oblačili in mu povedali Rabšakéjeve besede.

1. [Eljakím: hebr. Bog dvigovanja.]

¹ Pripetilo¹ se je, ko je kralj Ezekíja to slišal, da je pretrgal svoja oblačila, se pokril z vrečevino in odšel v Gospodovo hišo.

1. Iz 37,1

² Poslal je Eljakíma, ki je bil nad družino, pisarja Šebná in starešine izmed duhovnikov, pokrite z vrečevino, k preroku Izaiju, Amócovemu sinu.

³ Rekli so mu: »Tako govori Ezekíja: ›Ta dan je dan nevšečnosti, grajanja in bogokletja,¹ kajti otroci so prišli do rojstva, pa ni moči, da se rodijo.

1. bogokletja: ali, provokacije.

⁴ Morda bo Gospod, tvoj Bog, slišal vse besede Rabšakéja, ki ga je njegov gospodar, asirski kralj, poslal, da graja živega Boga in bo grajal besede, ki jih je slišal Gospod, tvoj Bog. Zatorej dvigni svojo molitev za preostanek, ki je ostal.‹«¹

1. ostal: hebr. najden.

⁵ Tako so služabniki kralja Ezekíja prišli k Izaiju.

⁶ Izaija¹² jim je rekel: »Tako boste rekli svojemu gospodarju: ›Tako govori Gospod: ›Ne boj se besed, ki si jih slišal, s katerimi so služabniki asirskega kralja proti meni izrekali bogokletje.

1. Izaija; imenovan, Izaijas.
2. Lk 3,4

⁷ Glej, nadenj bom poslal sunek [duha] in slišal bo govorico in se vrne v svojo lastno deželo. Povzročil mu bom, da v svoji lastni deželi pade pod mečem.‹«

⁸ Tako se je Rabšaké vrnil in našel asirskega kralja, vojskujočega se zoper Libno, kajti slišal je, da je ta odšel iz Lahíša.

⁹ Ko je slišal¹ o etiopskem kralju Tirháku govoriti: »Glej, prišel je ven, da se bojuje zoper tebe,« je ponovno poslal poslance k Ezekíju, rekoč:

1. [Leta 710 pr. Kr.]

¹⁰ »Tako boste govorili Judovemu kralju Ezekíju, rekoč: ›Naj te tvoj Bog, v katerega zaupaš, ne zavaja, rekoč: ›Jeruzalem ne bo izročen v roko asirskega kralja.‹

¹¹ Glej, slišal si kaj so asirski kralji storili vsem deželam z njihovim popolnim uničenjem. In ti boš rešen?

¹² Mar so bogovi narodov rešili tiste, ki so jih moji očetje uničili; kakor Gozána, Harána, Recefa in otroke Edena, ki so bili v Telasárju?

¹³ Kje je kralj Hamáta, kralj Arpáda in kralj mesta Sefarvájima, Hene in Avája?«

¹⁴ In Ezekíja je prejel pismo iz roke poslancev ter ga prebral. Ezekíja je odšel gor v Gospodovo hišo in ga razgrnil pred Gospodom.

¹⁵ Ezekíja je molil pred Gospodom in rekel: »Oh Gospod, Izraelov Bog, ki prebivaš med kerubi, ti si Bog, celó samo ti vsem zemeljskim kraljestvom. Ti si naredil nebo in zemljo.

¹⁶ Gospod, nagni svoje uho in prisluhni, odpri, Gospod, svoje oči. Poglej in poslušaj besede Senaheriba, ki ga je poslal, da graja živega Boga.

¹⁷ Resnično Gospod, sirski kralji so uničili narode in njihove dežele,

¹⁸ njihove bogove so vrgli¹ v ogenj, kajti le-ti niso bili bogovi, temveč delo človeških rok, les in kamen. Zato so jih uničili.

1. vrgli: hebr. izročili.

¹⁹ Zdaj torej, oh Gospod, naš Bog, rotim te, reši nas iz njegove roke, da bodo vsa kraljestva zemlje lahko vedela, da si ti Gospod Bog, celó samo ti.«

²⁰ Potem je Amócov sin Izaija, poslal k Ezekíju, rekoč: »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›To, kar si molil k meni zoper asirskega kralja Senaheriba, sem slišal.

²¹ To je beseda, ki jo je glede njega govoril Gospod: ›Devica, sionska hči me je prezirala in se smejala do norčevanja, jeruzalemska hči je s svojo glavo zmajevala nad teboj.

²² Koga si grajal in zoper mene izrekal bogokletje? In zoper koga si povišal svoj glas in svoje oči povzdignil na visoko? Celó zoper Svetega Izraelovega.

²³ S¹ svojimi poslanci si grajal Gospoda in rekel: ›Z množico svojih bojnih voz sem prišel gor na višine gora, k pobočjem Libanona in posekal bom njegova² visoka cedrova drevesa in njegov izbran cipresov les in vstopil bom v taborišča njegovih meja in v gozd njegovega Karmela.³

1. S…: hebr. Z roko poslancev.
2. njegova…: hebr. visokost njegovih ceder.
3. Karmela…: ali, rodovitnega polja.

²⁴ Kopál sem, pil tuje vode in s podplatom svojega stopala sem posušil vse reke obleganih¹ krajev.‹

1. obleganih: ali, ograjenih.

²⁵ Mar nisi slišal dolgo¹ nazaj kako sem to storil in od starodavnih časov, da sem to oblikoval? Ali sem sedaj privedel, da se zgodi, da bi ti opustošil utrjena mesta v kupe razvalin?

1. dolgo…: ali, kako sem to naredil dolgo nazaj in to oblikoval od starodavnih dni? Ali naj bi sedaj naredil, da bi bilo to opustošeno in utrjena mesta, da bi bila kupi razvalin.

²⁶ Zato so bili njihovi prebivalci majhne¹ moči. Bili so zaprepadeni in zbegani. Bili so kakor trava polja in kakor zeleno zelišče, kakor trava na hišnih strehah in kakor ožgano žito preden zraste.

1. majhne…: hebr. kratke roke.

²⁷ Toda poznam tvoje prebivališče,¹ tvoj izhod, tvoj prihod in tvoje besnenje zoper mene.

1. prebivališče: ali, sedanje.

²⁸ Ker je tvoje besnenje zoper mene in je tvoj hrup prišel gor v moja ušesa, zato bom zataknil kavelj v tvoj nos in svojo brzdo med tvoje ustnice in obrnil te bom nazaj po poti, po kateri si prišel.

²⁹ To ti bo znamenje: ›To leto boste jedli takšne stvari, ki same zrasejo, v drugem letu pa to, kar zraste iz istega. V tretjem letu pa sejte, žanjite, zasajajte vinograde in jejte njegove sadove.

³⁰ Preostanek,¹ ki je pobegnil iz Judove hiše, se bo še enkrat ukoreninil navzdol in prinašal sad navzgor.

1. Preostanek…: hebr. Pobeg Judove hiše, ki preostaja.

³¹ Kajti iz Jeruzalema bo izšel preostanek in z gore Sion tisti,¹ ki pobegnejo. Gorečnost Gospoda nad bojevniki bo to storila.‹

1. tisti…: hebr. pobegli.

³² Zato tako govori Gospod glede asirskega kralja: ›Ne bo prišel v to mesto, niti tja ne bo izstrelil puščice, niti ne bo predenj prišel s ščitom, niti ne bo zoper njega nasul okopov.

³³ Po poti, po kateri je prišel, po isti se bo vrnil in ne bo prišel v to mesto,‹ govori Gospod.

³⁴ ›Kajti branil bom to mesto, da ga rešim zaradi sebe in zaradi svojega služabnika Davida.‹«

³⁵ Tisto¹ noč se je pripetilo, da je Gospodov angel odšel ven in v taboru Asircev udaril sto petinosemdeset tisoč [mož]. Ko so zgodaj zjutraj vstali, glej, vsi so bili mrtva trupla.

1. Iz 37,36; Tob 1,21; Prd 48,24; 1 Mkb 7,41; 2 Mkb 8,19

³⁶ Tako je asirski kralj Senaherib odpotoval, odšel, se vrnil in prebival v Ninivah.

³⁷ Pripetilo se je, ko¹ je oboževal v hiši svojega boga Nisróha,² da sta ga njegova sinova Adraméleh in Sarécer udarila z mečem in pobegnila v deželo Armenijo.³ Namesto njega je zakraljeval njegov sin Asarhadón.

1. [Leta 709 pr. Kr.]
2. [Nisróh: tujega izvora; babilonski malik.]
3. Armenijo: hebr. Ararát.

¹ V tistih dneh¹ je bil² Ezekíja na smrt bolan. K njemu je prišel prerok Izaija, Amócov sin in mu rekel: »Tako govori Gospod: ›Uredi svojo hišo, kajti umrl boš, ne pa živel.‹

1. [Leta 713 pr. Kr.]
2. 2 Krn 32,24; Iz 38,1

² Potem je on svoj obraz obrnil k steni in molil h Gospodu, rekoč:

³ »Rotim te, oh Gospod, spomni se sedaj, kako sem pred teboj hodil v resnici, s popolnim srcem in storil sem to, kar je dobro v tvojih očeh.« In Ezekíja je bridko¹ zajokal.

1. bridko…: hebr. zajokal s silnim jokanjem.

⁴ Pripetilo se je, še preden je Izaija odšel ven na srednji¹ dvor, da je k njemu prišla beseda od Gospoda, rekoč:

1. srednji: ali, sredo mesta.

⁵ »Ponovno se obrni in povej Ezekíju, poveljniku mojega ljudstva: ›Tako govori Gospod, Bog tvojega očeta Davida: ›Slišal sem tvojo molitev in videl sem tvoje solze. Glej, ozdravil te bom. Na tretji dan boš odšel gor v Gospodovo hišo.

⁶ Tvojim dnevom bom dodal petnajst let in tebe ter to mesto osvobodil iz roke asirskega kralja in to mesto bom branil zaradi sebe in zaradi svojega služabnika Davida.‹«

⁷ Izaija je rekel: »Vzemite kepo fig.« Vzeli so jo in jo položili na gnojno bulo in si je opomogel.

⁸ Ezekíja je rekel Izaiju: »Kakšno bo znamenje, da me bo Gospod ozdravil in da bom tretji dan šel gor v Gospodovo hišo?«

⁹ Izaija je rekel: »To znamenje boš imel od Gospoda, da bo Gospod storil stvar, ki jo je govoril. Ali naj gre¹ senca deset stopinj naprej ali deset stopinj nazaj?«

1. Prd 48,24; Iz 38,8

¹⁰ Ezekíja je odgovoril: »Lahka stvar je za senco, da gre deset stopinj navzdol. Ne, temveč naj se senca vrne za deset stopinj nazaj.«

¹¹ Prerok Izaija je klical h Gospodu in ta je senco privedel deset stopinj nazaj, po kateri se je spustila na¹ Aházovi sončni uri.

1. na…: hebr. po Aházovih stopinjah.

¹² Ob tistem času¹ je Baladánov sin Berodáh Baladán,² kralj Babilona, poslal Ezekíju pisma in darilo, kajti slišal je, da je bil Ezekíja bolan.³

1. [Leta 712 pr. Kr.]
2. Berodáh Baladán: ali, Merodáh Baladán.
3. Iz 39,1

¹³ Ezekíja jim je prisluhnil in jim razkazal vso hišo svojih dragocenih stvari:¹ srebro, zlato, dišave, dragoceno mazilo, vso hišo svoje² bojne opreme in vse, kar se je našlo v njegovih zakladnicah. Nič ni bilo v njegovi hiši niti v vsem njegovem gospostvu, kar jim Ezekíja ni razkazal.

1. dragocenih stvari: ali, dišav.
2. svoje: ali, svojih dragocenosti, hebr. svojih posod.

¹⁴ Tedaj je prišel prerok Izaija h kralju Ezekíju in mu rekel: »Kaj so rekli ti možje? In od kod so prišli k tebi?« Ezekíja je rekel: »Prišli so iz daljne dežele, celó iz Babilona.«

¹⁵ Rekel je: »Kaj so videli v tvoji hiši?« Ezekíja je odgovoril: »Videli so vse stvari, ki so v moji hiši. Ničesar ni med mojimi zakladi, česar jim ne bi razkazal.«

¹⁶ Izaija je rekel Ezekíju: »Poslušaj Gospodovo besedo:

¹⁷ ›Glej, pridejo dnevi, ko bo vse, kar je v tvoji hiši, in to, kar so tvoji očetje prihranili v shrambi do tega dne, odneseno¹ v Babilon. Nič ne bo ostalo,‹ govori Gospod.

1. 2 Kr 24,13; 2 Kr 25,13; Jer 27,19

¹⁸ ›Odvedli bodo izmed tvojih sinov, ki bodo izšli iz tebe, ki jih boš zaplodil in bodo evnuhi v palači babilonskega kralja.‹«

¹⁹ Potem je Ezekíja rekel Izaiju: »Dobra je Gospodova beseda, ki si mi jo govoril.« Rekel je: »Ali ni¹ dobro, če bosta v mojih dneh mir in resnica?«

1. ni…: ali, tam ne bosta mir in resnica v mojih dneh.

²⁰ Ostala¹ Ezekíjeva dela in vsa njegova moč in kako je naredil bazen in kanal in privedel vodo v mesto, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev?

1. [Okoli leta 710 pr. Kr.]

²¹ Ezekíja je zaspal¹ s svojimi očeti in namesto njega je zakraljeval njegov sin Manáse.²

1. [Okoli leta 698 pr. Kr.]
2. [Manáse: hebr. povzroča, da pozabi.]

¹ Manáse¹ je bil star dvanajst² let, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval petinpetdeset let. Ime njegove matere je bilo Hefcí Bah.³

1. 2 Krn 33,1
2. [Okoli leta 698 pr. Kr.]
3. [Hefcí Bah: hebr. moje zadovoljstvo je v njej.]

² Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh, po ogabnostih poganov, ki jih je Gospod pregnal pred Izraelovimi otroki.

³ Kajti ponovno je zgradil visoke kraje, ki¹ jih je njegov oče Ezekíja uničil, vzdignil oltarje za Báala in naredil ašero, kakor je storil Izraelov kralj Aháb, in oboževal vso vojsko neba in jim služil.

1. 2 Kr 18,4

⁴ Zgradil¹ je oltarje v Gospodovi hiši, o kateri je Gospod rekel: »V Jeruzalemu² bom postavil svoje ime.«

1. Jer 32,34
2. 2 Sam 7,13

⁵ Zgradil je oltarje za vso vojsko neba na dveh dvorih Gospodove hiše.

⁶ Svojega sina je primoral iti skozi ogenj, obeleževal čase, uporabljal izrekanje urokov, postopal z osebnimi duhovi in čarovniki. Počel je mnogo zlobnosti v Gospodovih očeh, da ga je izzival do jeze.

⁷ Postavil je rezano podobo ašere, ki jo je naredil v hiši, o kateri je Gospod rekel Davidu in njegovemu sinu Salomonu: »V¹ tej hiši in v Jeruzalemu, ki sem ga izbral izmed vseh Izraelovih rodov, bom svoje ime postavil na veke.

1. 1 Kr 8,29; 1 Kr 9,3; 2 Kr 23,27

⁸ Niti ne bom več storil, da se stopala Izraela premaknejo iz dežele, ki sem jo dal njihovim očetom, samo če bodo obeleževali, da storijo glede na vse, kar sem jim zapovedal in glede na vso postavo, ki jim jo je zapovedal moj služabnik Mojzes.«

⁹ Vendar niso prisluhnili in Manáse jih je zapeljal, da so storili več zla, kakor so ga storili narodi, ki jih je Gospod uničil pred Izraelovimi otroki.

¹⁰ Gospod je govoril po svojih služabnikih prerokih, rekoč:

^{11 1} »Ker je Judov kralj Manáse storil te ogabnosti in je zlobno počel, nad vsem, kar so počeli Amoréjci, ki so bili pred njim, in tudi Juda je pripravil, da greši z njegovimi maliki;

1. Jer 15,4

¹² zato tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Glej, nad Jeruzalem in Juda prinašam takšno zlo, da kdorkoli bo slišal o tem, mu bo zvenelo [v] obeh njegovih ušesih.¹

1. 1 Sam 3,11

¹³ Nad Jeruzalemom bom iztegnil vrvico Samarije in grezilo Ahábove hiše. Jeruzalem bom izbrisal, kakor človek obriše posodo, obriše¹ jo in jo obrne narobe.

1. obriše…: hebr. on jo obriše in jo obrne na njeno obličje.

¹⁴ Zapustil bom ostanek svoje dediščine, izročil jih bom v roko njihovih sovražnikov. Postali bodo plen in ukradeno blago vsem svojim sovražnikom,

¹⁵ ker so počeli to, kar je bilo zlo v mojem pogledu in izzivali so me do jeze od dne, ko so njihovi očetje prišli iz Egipta, celo do tega dne.‹«

¹⁶ Poleg tega je Manáse prelil veliko nedolžne krvi, dokler ni Jeruzalema napolnil od¹ enega konca do drugega, poleg njegovega greha, s katerim je Judu storil, da je grešil s početjem tega, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh.

1. od…: hebr. od ust do ust.

¹⁷ Torej preostala izmed Manásejevih dejanj in vse, kar je storil in njegov greh, ki ga je zagrešil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev?

¹⁸ Manáse¹ je zaspal s svojimi očeti in pokopan je bil na vrtu svoje lastne hiše, na Uzájevem vrtu. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Amón.²

1. 2 Krn 33,20
2. [Amón: hebr. vešč, natreniran; ime treh Izraelcev.]

¹⁹ Amón je bil star dvaindvajset let, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval dve leti. Ime njegove matere je bilo Mešulémeta,¹ hči Harúca² iz Jotbe.³

1. [Mešulémeta: hebr. ženska oblika od odtujena.]
2. [Harúca: hebr. iskren.]
3. [Jotbe: hebr. prijetnost.]

²⁰ Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh, kakor je počel njegov oče Manáse.

²¹ Hodil je po vsej poti, po kateri je hodil njegov oče, služil malikom, ki jim je služil njegov oče in jih oboževal

²² ter zapustil Gospoda, Boga svojih očetov in ni hodil po Gospodovi poti.

²³ Amónovi služabniki so se zarotili zoper njega in kralja usmrtili v njegovi lastni hiši.

²⁴ Ljudstvo dežele je usmrtilo vse tiste, ki so se zarotili zoper kralja Amóna in ljudstvo dežele je namesto njega postavilo za kralja njegovega sina Jošíja.¹

1. [Jošíja: hebr. osnovan od Jahveja.]

²⁵ Torej preostala izmed Amónovih dejanj, ki jih storil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev?

²⁶ Pokopan je bil v svojem mavzoleju v Uzájevem vrtu in namesto njega je zakraljeval njegov sin Jošíja.¹²

1. Jošíja: gr. Josias.
2. Mt 1,10

¹ Jošíja je bil star osem¹ let, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval enaintrideset let.² Ime njegove matere je bilo Jedída,³ hči Adajája⁴ iz Bockáta.⁵

1. [Leta 641 pr. Kr.]
2. 2 Krn 34,1
3. [Jedída: hebr. ljubljena.]
4. [Adajá: hebr. Jahve je okrašen.]
5. [Bockát: hebr. znoj zemlje.]

² Delal je to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh in hodil po vsej poti svojega očeta Davida in se ni obrnil vstran k desni roki ali k levi.

³ V osemnajstem¹ letu kralja Jošíja se je pripetilo, da je kralj poslal Šafána, Acaljájevega sina, Mešulámovega sina, pisarja, h Gospodovi hiši, rekoč:

1. [Okoli leta 624 pr. Kr.]

⁴ »Pojdi gor k vélikemu duhovniku Hilkijáju, da bo lahko preštel srebro, ki je bilo prineseno v Gospodovo hišo, ki so ga čuvaji vrat¹ zbrali od ljudstva

1. vrat: hebr. praga.

⁵ in naj ga izročijo v roko izvajalcem dela, ki imajo nadzor nad Gospodovo hišo, in naj ga dajo izvajalcem dela, ki je v Gospodovi hiši, da popravijo vrzeli hiše;

⁶ tesarjem, graditeljem in zidarjem, da kupijo lesa in klesanega kamna, da popravijo hišo.«

⁷ Vendar ni bilo z njimi narejenega nobenega obračuna o denarju, ki je bil izročen v njihovo roko, ker so zvesto postopali.

⁸ Véliki duhovnik Hilkijá je pisarju Šafánu rekel: »V Gospodovi hiši sem našel knjigo postave.« Hilkijá je knjigo izročil Šafánu in ta jo je prebral.

⁹ Pisar Šafán je prišel h kralju in kralju ponovno prinesel besedo ter rekel: »Tvoji služabniki so zbrali¹ denar, ki je bil najden v hiši in ga izročili v roko tistih, ki opravljajo delo, ki imajo nadzor nad Gospodovo hišo.«

1. zbrali: hebr. stopili.

¹⁰ Pisar Šafán je kralju pokazal, rekoč: »Duhovnik Hilkijá mi je izročil knjigo.« In Šafán jo je bral pred kraljem.

¹¹ Pripetilo se je, ko je kralj slišal besede iz knjige postave, da je pretrgal svoja oblačila.

¹² Kralj je ukazal duhovniku Hilkijáju, Šafánovemu sinu Ahikámu, Ahbórju,¹ sinu Mihajá,² pisarju Šafánu in kraljevemu služabniku Asajáju, rekoč:

1. Ahbórju: ali, Abdónu.
2. Mihajá: ali, Miha.

¹³ »Pojdite, poizvedite od Gospoda zame in za ljudstvo in za vsega Juda glede besed te knjige, ki je najdena, kajti velik je Gospodov bes, ki je vžgan zoper nas, ker naši očetje niso prisluhnili besedam te knjige, da bi storili glede na vse, kar je napisano glede nas.«

¹⁴ Tako so duhovnik Hilkijá, Ahikám, Ahbór, Šafán in Asajá odšli k prerokinji Huldi,¹ ženi Šalúma, Tikvájevega sina, Harhásovega sina, varuha garderobe² (torej prebivala je v Jeruzalemu, v drugem okraju)³ in se posvetovali z njo.

1. [Hulda: hebr. ženska oblika besede posoda.]
2. garderobe: hebr. oblek.
3. okraju: ali, delu.

¹⁵ Rekla jim je: »Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Povejte možu, ki vas je poslal k meni,

¹⁶ tako govori Gospod: ›Glejte, nad ta kraj in nad njegove prebivalce bom privedel zlo, celó vse besede knjige, ki jo je bral Judov kralj,

¹⁷ ker so zapustili mene in zažigali kadilo drugim bogovom, da bi me lahko izzivali k jezi z vsemi deli svojih rok. Zato bo moj bes vnet zoper ta kraj in ne bo pogašen.

¹⁸ Toda Judovemu kralju, ki vas je poslal, da povprašate od Gospoda, boste rekli tako: ›Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Glede besed, ki si jih slišal;

¹⁹ ker je bilo tvoje srce nežno in si se ponižal pred Gospodom, ko si slišal kaj sem govoril zoper ta kraj in zoper njegove prebivalce, da naj bi postali opustošenje in prekletstvo in si pretrgal svoja oblačila in jokal pred menoj, sem te tudi jaz uslišal, govori Gospod.

²⁰ Glej torej, zbral te bom k tvojim očetom in v miru boš zbran v svoj grob in tvoje oči ne bodo videle vsega zla, ki ga bom privedel na ta kraj.‹« In kralju so ponovno prinesli besedo.

¹ Kralj¹ je poslal in k njemu so zbrali vse starešine iz Juda in iz Jeruzalema.

1. 2 Krn 34,30

² Kralj je šel gor v Gospodovo hišo in vsi Judovi možje in vsi prebivalci Jeruzalema z njim, duhovniki, preroki, vse ljudstvo, tako¹ mali kakor veliki, in v njihova ušesa je bral vse besede knjige zaveze, ki je bila najdena v Gospodovi hiši.

1. tako…: hebr. od majhnega celo do velikega.

³ Kralj je stal pri stebru in sklenil zavezo pred Gospodom, da hodijo za Gospodom in se držijo njegovih zapovedi, njegovih pričevanj in njegovih zakonov z vsem svojim srcem in vso svojo dušo, da izpolnjujejo besede te zaveze, ki so bile zapisane v tej knjigi. In vse ljudstvo je pristopilo k zavezi.

⁴ Kralj je zapovedal vélikemu duhovniku Hilkijáju, duhovnikom drugega reda in čuvajem vrat, da iz Gospodovega templja prinesejo vse posode, ki so bile narejene za Báala, za ašero in za vso vojsko neba, in sežgal jih je zunaj Jeruzalema, na poljih Kidrona¹ in njihov pepel odnesel v Betel.

1. [Kidrona: hebr. mračen kraj; potok blizu Jeruzalema.]

⁵ Odstavil¹ je malikovalske² duhovnike, ki so jih Judovi kralji določili, da zažigajo kadilo na visokih krajih po Judovih mestih in v krajih naokoli Jeruzalema. Tudi tiste, ki so zažigali kadilo Báalu, soncu, luni, planetom³ in vsej vojski neba.

1. Odstavil…: hebr. Storil je, da prenehajo biti malikovalski duhovniki.
2. malikovalske…: hebr. Kemarim.
3. planetom: ali, dvanajstim znamenjem, ali, ozvezdjem.

⁶ Iz Gospodove hiše je prinesel ašero,¹ ven iz Jeruzalema, do potoka Kidron in jo sežgal pri potoku Kidronu in jo zdrobil v droben prah in njen prah vrgel na grobove otrok ljudstva.

1. 2 Kr 21,7

⁷ Porušil je hiše posvečenih vlačugarjev, ki so bile pri Gospodovi hiši, kjer so ženske tkale tanke preproge¹ za ašero.

1. tanke preproge: hebr. hiše.

⁸ Vse duhovnike je privedel iz Judovih mest in omadeževal visoke kraje, kjer so duhovniki zažigali kadilo od Gebe do Beeršébe in porušil visoke kraje velikih vrat, ki so bile pri vhodu velikih vrat mestnega voditelja Józueta, ki so bila na moževi levici pri velikih vratih mesta.

⁹ Vendar duhovniki visokih krajev niso prišli gor h Gospodovemu oltarju v Jeruzalemu, temveč so med svojimi brati jedli nekvašen kruh.

¹⁰ In omadeževal je Tofet, ki je v dolini Hinómovih otrok, da noben človek ne bi mogel pripraviti svojega sina ali svoje hčere, da gre skozi ogenj k Molohu.

¹¹ Odstranil je konje, ki so jih Judovi kralji podarili soncu ob vhodu v Gospodovo hišo, poleg sobe Netán Meleha,¹ glavnega dvornega upravitelja,² ki je bila v predmestjih in sončne bojne vozove sežgal z ognjem.

1. [Netán Meleh: hebr. dan od kralja.]
2. glavnega dvornega upravitelja: ali, evnuha, ali, častnika.

¹² Oltarje, ki so bili na vrhu gornje Aházove sobe, ki so jih naredili Judovi kralji, in oltarje, ki jih je naredil Manáse¹ v dveh dvorih Gospodove hiše, je kralj porušil, jih odstranil² od tam in njihov prah vrgel v potok Kidron.

1. 2 Kr 21,5
2. odstranil…: ali, naglo odstranil.

¹³ Visoke kraje, ki so bili pred Jeruzalemom, ki so bili na desni roki gore¹ izprijenosti, ki jo je Salomon² zgradil za Astarto, ogabnost Sidóncev in za Kemoša, ogabnost Moábcev in za Milkóma, gnusobo Amónovih otrok, je kralj omadeževal.

1. gore…: to je, Oljske gore.
2. 1 Kr 11,7

¹⁴ Podobe¹ je zlomil na koščke, posekal ašere in njihove kraje napolnil s človeškimi kostmi.

1. Podobe: hebr. Kipe.

¹⁵ Poleg tega oltar, ki je bil pri Betelu in visok kraj, ki ga je naredil Nebátov sin Jerobeám, ki je Izraela primoral grešiti, tako oltar kot visok kraj je porušil, požgal visok kraj, ga zdrobil v prah in sežgal ašero.

¹⁶ Ko se je Jošíja obrnil, je ogledal mavzoleje, ki so bili na gori, poslal in iz mavzolejev vzel kosti in jih sežgal na oltarju, ga oskrunil, glede na Gospodovo besedo,¹ ki jo je razglasil Božji mož, ki je razglasil te besede.

1. 1 Kr 13,2

¹⁷ Potem je rekel: »Kakšen steber je to, kar vidim?« Ljudje iz mesta so mu rekli: »To je mavzolej Božjega moža, ki je prišel iz Juda in razglasil te stvari, ki si jih storil zoper betelski oltar.«

¹⁸ Rekel je: »Pustite ga pri miru. Naj noben človek ne premakne njegovih kosti.« Tako so pustili pri¹ miru njegove kosti, s kostmi preroka, ki je prišel iz Samarije.

1. pri…: hebr. njegove kosti, da so se izognile.

¹⁹ Tudi vse hiše visokih krajev, ki so bile v samarijskih mestih, ki so jih naredili Izraelovi kralji, da bi Gospoda izzivali k jezi, je Jošíja odstranil in jim storil glede na vsa dejanja, ki jih je storil v Betelu.

²⁰ Vse duhovnike visokih krajev, ki so bili tam, je usmrtil¹ na oltarjih in na njih sežgal človeške kosti in se vrnil v Jeruzalem.

1. usmrtil: ali, žrtvoval.

²¹ Kralj je vsemu ljudstvu zapovedal, rekoč: »Praznujte¹ pasho Gospodu, svojemu Bogu, kakor² je to zapisano v knjigi te zaveze.«

1. 2 Krn 35,1; 1 Ezd 1,1
2. 2 Mz 12,3; 5 Mz 16,2

²² Zagotovo tam ni bilo takšne pashe od dni sodnikov, ki so sodili Izraelu, niti v vseh dneh Izraelovih kraljev, niti Judovih kraljev,

²³ kot [je bila ta] v osemnajstem letu kralja Jošíja, v katerem se je praznovala ta pasha Gospodu v Jeruzalemu.

²⁴ Poleg tega je Jošíja odstranil¹ delavce z osebnimi duhovi, čarovnike, podobe,² malike in vse ogabnosti, ki so bile ogledane v Judovi deželi in v Jeruzalemu, da bi lahko izpolnil besede postave,³ ki so bile zapisane v knjigi, ki jo je duhovnik Hilkijá našel v Gospodovi hiši.

1. [Okoli leta 623 pr. Kr.]
2. podobe: hebr. sramotno stvar.
3. 3 Mz 20,27; 5 Mz 18,11

²⁵ Pred njim ni bilo nobenega kralja, ki bi bil podoben njemu, ki bi se z vsem svojim srcem obrnil h Gospodu, z vso svojo dušo in z vso svojo močjo, glede na vso Mojzesovo postavo niti za njim ni vstal nihče, ki bi mu bil podoben.

²⁶ Vendar Gospod ni odvrnil okrutnosti svojega velikega besa, s čimer je bila vneta njegova velika jeza zoper Juda zaradi vseh izzivanj,¹ s katerimi ga je izzival Manáse.

1. izzivanj: hebr. jez.

²⁷ Gospod je rekel: »Prav tako bom iz svojega pogleda odstranil Juda, kakor sem odstranil Izraela in zavrgel bom to mesto Jeruzalem, ki sem ga izbral in hišo, o kateri sem rekel: ›Tam bo moje¹ ime.‹«

1. 1 Kr 8,29; 1 Kr 9,3; 2 Kr 21,7

²⁸ Torej preostala izmed Jošíjevih dejanj in vse, kar je storil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev?

²⁹ V njegovih dneh¹ je faraon Neho, egiptovski kralj, odšel gor zoper asirskega kralja, k reki Evfrat, in kralj Jošíja je odšel zoper njega, in ko ga je [faraon] zagledal ga je usmrtil pri Megídu.²

1. [Leta 610 pr. Kr.]
2. 2 Krn 35,20

³⁰ Njegovi služabniki so ga na bojnem vozu odnesli mrtvega od Megíde, ga prinesli v Jeruzalem in ga pokopali v njegovem lastnem mavzoleju. Ljudstvo¹ dežele pa je vzelo Jošíjevega sina Joaháza,² ga mazililo in ga postavilo [za] kralja namesto njegovega očeta.

1. 2 Krn 36,1
2. [Joaház: hebr. Jahve je zgrabil.]

³¹ Joaház¹ je bil star triindvajset let, ko je začel kraljevati, in v Jeruzalemu je kraljeval tri mesece. Ime njegove matere je bilo Hamutála,² hči Jeremija iz Libne.

1. Joaház: tudi imenovan, Šalúm.
2. [Hamutála: hebr. vonj rose.]

³² Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh, glede na vse, kar so počeli njegovi očetje.

³³ Faraon Neho ga je vklenil v Ribli, v Hamovi deželi, da¹ ne bi mogel kraljevati v Jeruzalemu in deželo² je podvrgel davku stotih talentov srebra in talenta zlata.

1. da…: hebr. ker je kraljeval.
2. deželo…: hebr. deželi naložil globo.

³⁴ Faraon Neho je postavil Jošíjevega sina Eljakíma za kralja namesto njegovega očeta Jošíja in njegovo ime spremenil v Jojakím¹² in odstranil Joaháza. Ta je prišel v Egipt in tam umrl.

1. Jojakím: imenovan, Jakin.
2. Mt 1,12

³⁵ Jojakím je dal faraonu srebro in zlato, toda obdavčil je deželo, da izroča denar glede na faraonovo zapoved. Od ljudstva dežele je zahteval srebro in zlato, od vsakogar glede na njegovo obdavčitev, da to izroči faraonu Nehu.

³⁶ Jojakím je bil petindvajset¹ let star, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval enajst let. Ime njegove matere je bilo Zebúda;² hči Pedajája³ iz Rume.

1. [Leta 610 pr. Kr.]
2. [Zebúda: hebr. dajanje.]
3. [Pedajá: hebr. Jahve je odkupil.]

³⁷ Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh, glede na vse, kar so počeli njegovi očetje.

¹ V njegovih dneh¹ je prišel gor babilonski kralj Nebukadnezar in Jojakím je [za] tri leta postal njegov služabnik. Potem se je obrnil in se uprl zoper njega.

1. [Leta 607, 606, 603, 600 pr. Kr.]

² Gospod je zoper njega poslal čete Kaldejcev, čete Sircev, čete Moábcev, čete Amónovih sinov in jih poslal zoper Juda, da ga uničijo, glede¹ na Gospodovo besedo, ki jo je govoril po svojih² služabnikih prerokih.

1. 2 Kr 20,17; 2 Kr 23,27
2. svojih…: hebr. roki svojih služabnikov prerokov.

³ Zagotovo je to prišlo nad Juda na Gospodovo zapoved, da jih odstrani iz svojega pogleda zaradi Manásejevih grehov, glede na vse, kar je storil,

⁴ in tudi zaradi nedolžne krvi, ki jo je prelil. Kajti Jeruzalem je napolnil z nedolžno krvjo, ki je Gospod ni hotel odpustiti.

⁵ Torej preostala izmed Jojakímovih dejanj in vse, kar je storil, mar niso zapisana v kroniški knjigi Judovih kraljev?

⁶ Tako je Jojakím zaspal¹ s svojimi očeti, in namesto njega je zakraljeval njegov sin Jojahín.²

1. [Leta 599 pr. Kr.]
2. [Jojahín: hebr. Jahve bo vzpostavil.]

⁷ Egiptovski kralj ni nič več ponovno prišel iz svoje dežele, kajti babilonski kralj je zavzel od egiptovske reke do reke Evfrat, vse, kar je pripadalo egiptovskemu kralju.

⁸ Jojahín¹ je bil star osemnajst let, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval tri mesece. Ime njegove matere je bilo Nehúšta;² hči Elnatána iz Jeruzalema.

1. Jojahín: tudi imenovan, Jehoníja in Konija.
2. [Nehúšta: hebr. baker.]

⁹ Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh, glede na vse, kar je počel njegov oče.

^{10 1} Ob tistem času so služabniki babilonskega kralja Nebukadnezarja prišli gor zoper Jeruzalem in mesto je bilo² oblegano.

1. Dan 1,1
2. bilo…: hebr. prišlo v obleganje.

¹¹ Babilonski kralj Nebukadnezar je prišel zoper mesto in njegovi služabniki so ga oblegali.

¹² Judov kralj Jojahín, je odšel¹ ven k babilonskemu kralju, on, njegova mati, njegovi služabniki, njegovi princi in njegovi častniki² in babilonski kralj ga je vzel v osmem³ letu svojega kraljevanja.

1. [Leta 599 pr. Kr.]
2. častniki: ali, evnuhi.
3. osmem: Nebukadnezerjevem osmem letu.

^{13 1} Od tam je odnesel vse zaklade iz Gospodove hiše in zaklade iz kraljeve hiše in zdrobil na koščke vse posode iz zlata, ki jih je Izraelov kralj Salomon naredil v Gospodovem templju, kakor je rekel Gospod.

1. 2 Kr 20,17; Iz 39,6

¹⁴ Proč je odvedel ves Jeruzalem, vse njegove prince in vse močne junaške može, celó deset tisoč ujetnikov in vse rokodelce in kovače. Nihče ni preostal, razen najrevnejše sorte ljudstva dežele.

^{15 1} V Babilon je odvedel Jojahína, kraljevo mater, kraljeve žene, njegove častnike² in mogočne iz dežele; te je iz Jeruzalema odvedel v ujetništvo v Babilon.

1. 2 Krn 36,10; Est 2,6
2. častnike: ali, evnuhe.

¹⁶ Vse mogočne može, celó sedem tisoč in tisoč rokodelcev in kovačev, vse, ki so bili močni in zmožni za vojno, celo te je babilonski kralj ujete privedel v Babilon.

¹⁷ Babilonski¹ kralj² je namesto njega postavil Matanjája,³ brata njegovega očeta in njegovo ime spremenil v Sedekíja.⁴

1. [Leta 599 pr. Kr.]
2. Jer 37,1; Jer 52,1
3. [Matanjá: hebr. Jahvejev dar.]
4. [Sedekíja: hebr. Jahvejeva pravica.]

¹⁸ Sedekíja je bil star enaindvajset let, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval enajst let. Ime njegove matere je bilo Hamutála, hči Jeremija iz Libne.

¹⁹ Počel je to, kar je bilo zlo v Gospodovih očeh, glede na vse, kar je počel Jojakím.

²⁰ Kajti zaradi Gospodove jeze se je to pripetilo v Jeruzalemu in Judu, dokler¹ jih ni zavrgel izpred svoje prisotnosti, da se je Sedekíja uprl zoper babilonskega kralja.

1. [Leta 593 pr. Kr.]

¹ V devetem¹ letu² njegovega kraljevanja, v desetem mesecu, na deseti dan meseca se je pripetilo, da je prišel babilonski kralj Nebukadnezar, on in vsa njegova vojska, zoper Jeruzalem in so se utaborili zoper njega in vsenaokrog so zoper njega zgradili bojne stolpe.

1. Jer 39,1; Jer 52,4
2. [Leta 590 pr. Kr.]

² In mesto je bilo oblegano do enajstega leta kralja Sedekíja.

³ Na deveti dan četrtega¹ meseca² je lakota prevladala v mestu in tam ni bilo kruha za ljudstvo dežele.

1. Jer 52,6
2. [Leta 588 pr. Kr.]

⁴ Mesto je bilo predrto in vsi bojevniki so ponoči zbežali po poti velikih vrat med dvema zidovoma, kar je ob kraljevem vrtu (Kaldejci so bili zoper mesto vsenaokoli) in kralj je odšel po poti proti ravnini.

⁵ Kaldejska vojska je zasledovala kralja in ga dohitela na ravninah Jerihe in vsa njegova vojska se je razbežala proč od njega.

⁶ Tako so vzeli kralja in ga privedli gor k babilonskemu kralju v Riblo in nad¹ njim izrekli sodbo.

1. nad…: hebr. govorili sodbo z njim.

⁷ Pred njegovimi očmi so usmrtili Sedekíjeve sinove in Sedekíju¹ iztaknili oči, ga zvezali z okovi iz brona in ga odvedli v Babilon.

1. Sedekíju…: hebr. Sedekíja oslepeli.

⁸ V petem mesecu, na sedmi dan meseca, kar je devetnajsto leto babilonskega kralja Nebukadnezarja, je prišel Nebuzaradán, poveljnik¹ straže, služabnik babilonskega kralja, do Jeruzalema.

1. poveljnik…: ali, glavni maršal.

⁹ Požgal je Gospodovo hišo, kraljevo hišo, vse jeruzalemske hiše in hišo vsakega velikega človeka je požgal z ognjem.

¹⁰ In vsa vojska Kaldejcev, ki je bila s poveljnikom straže, je naokoli porušila jeruzalemske zidove.

¹¹ Torej ostanek ljudstva, ki so ostali v mestu in ubežnike,¹ ki so s preostankom množice pobegnili proč k babilonskemu kralju, je Nebuzaradán, poveljnik straže, odvedel proč.

1. ubežnike: hebr. odpadnike.

¹² Toda poveljnik straže je pustil revne iz dežele, da bi bili obrezovalci trte in poljedelci.

¹³ Bronasta stebra,¹ ki sta bila v Gospodovi hiši, podstavke in bronasto morje, ki je bilo v Gospodovi hiši, so Kaldejci razbili na koščke in bron od tega odnesli v Babilon.

1. 2 Kr 20,17; Jer 27,22

¹⁴ Lonce, lopate, utrinjala, žlice in vse posode iz brona, s katerimi so služili, so odnesli proč.

¹⁵ Ponve za žerjavico, skledice in takšne stvari, ki so bile zlate v zlatu in srebrne v srebru, je poveljnik straže odnesel proč.

¹⁶ Dva stebra, eno¹ morje in podstavke, ki jih je Salomon naredil za Gospodovo hišo. Brona vseh teh posod je bilo brez teže.

1. eno: hebr. edino.

^{17 1} Višina enega stebra je bila osemnajst komolcev in kapitel na njem je bil iz brona. Višina kapitela tri komolce, in spleteno delo in granatna jabolka na kapitelu naokoli vsa iz brona. Podobno tem je imel drugi steber s pletenim delom.

1. 1 Kr 7,15; Jer 52,11

¹⁸ Poveljnik straže je vzel Serajája,¹ vélikega duhovnika in Cefanjája,² drugega duhovnika in tri čuvaje vrat³

1. [Serajá: hebr. Jahve je prevladal.]
2. [Cefanjá: hebr. Jahve je izločil.]
3. vrat: hebr. praga.

¹⁹ in iz mesta je vzel častnika,¹ ki je bil postavljen nad bojevniki in pet mož izmed tistih, ki so bili² v kraljevi prisotnosti, ki so bili najdeni v mestu in glavnega³ pisarja vojske, ki je nabiral ljudstvo dežele in šestdeset mož izmed ljudstva dežele, ki so bili najdeni v mestu.

1. častnika: ali, evnuha.
2. bili…: hebr. videli kraljev obraz.
3. glavnega…: ali, pisarja vojnega poveljnika.

²⁰ Nebuzaradán, poveljnik straže, je te vzel in jih privedel k babilonskemu kralju v Riblo

²¹ in babilonski kralj jih je udaril in jih usmrtil v Ribli, v Hamátovi deželi. Tako je bil Juda odveden proč iz svoje dežele.

^{22 1} Glede ljudstva, ki je preostalo v Judovi deželi, ki jih je babilonski kralj Nebukadnezar pustil, celo nad njimi je postavil Gedaljája,² sina Ahikáma,³ sina Šafána,⁴ vladarja.

1. Jer 40,5; Jer 40,9
2. [Gedaljá: hebr. Jahve je postal velik.]
3. [Ahikám: hebr. brat vzhajanja.]
4. [Šafán: hebr. vrsta skalnega zajca, skrivanje.]

²³ Ko so vsi poveljniki¹ vojsk, oni in njihovi možje, slišali, da je babilonski kralj postavil Gedaljája za voditelja, so prišli h Gedaljáju v Micpo. Celo Netanjájev² sin Jišmaél,³ Karéahov⁴ sin Johanán,⁵ Serajá, sin Tanhúmeta⁶ Netófčana in Maahčánov sin Jaazanjá,⁷ oni in njihovi možje.

1. Jer 40,7
2. [Netanjá: hebr. dan od Jahveja.]
3. [Jišmaél: hebr. Bog bo slišal.]
4. [Karéah: hebr. plešast.]
5. [Johanán: hebr. Jahve je bil milostljiv.]
6. [Tanhúmet: hebr. tolažba.]
7. [Jaazanjá: hebr. slišan od Jahveja.]

²⁴ Gedaljá je prisegel njim in njihovim možem ter jim rekel: »Ne bojte se biti služabniki Kaldejcem. Prebivajte v deželi in služite babilonskemu kralju in z vami bo dobro.«

²⁵ Toda pripetilo se je v sedmem mesecu,¹ da je prišel Jišmaél, Netanjájev sin, Elišamájev sin, iz² kraljevega semena in deset mož z njim in udaril³ Gedaljája, da je umrl in Jude in Kaldejce, ki so bili z njim v Micpi.

1. [Leta 588 pr. Kr.]
2. iz…: hebr. od kraljestva.
3. Jer 41,2

²⁶ Vse ljudstvo, tako mali kakor veliki in poveljniki vojsk, so vstali in prišli v Egipt, kajti bali so se Kaldejcev.

²⁷ Pripetilo se je v sedemintridesetem letu ujetništva Judovega kralja Jojahína, v dvanajstem mesecu, na sedemindvajseti dan meseca, da je babilonski kralj Evíl Merodáh,¹ v letu, ko je začel kraljevati, povzdignil glavo Judovega kralja Jojahína iz ječe

1. [Evíl Merodáh: hebr. verjetno pomeni vojak Merodáha.]

²⁸ in prijazno¹ govoril z njim in njegov prestol postavil nad prestol kraljev, ki so bili z njim v Babilonu

1. prijazno: hebr. dobre stvari.

²⁹ in zamenjal njegove jetniške obleke in on je nenehno jedel kruh pred njim, vse dni svojega življenja.

³⁰ Njegova renta mu je bila dana od kralja, nenehna renta, dnevna mera za vsak dan, vse dni njegovega življenja.