¹ Davidov sin Salomon je bil okrepljen¹ v svojem kraljestvu in² Gospod, njegov Bog, je bil z njim in ga silno poveličal.

1. [Leta 1015 pr. Kr.]
2. 1 Kr 2,46

² Potem je Salomon spregovoril vsemu Izraelu, poveljnikom nad tisočimi, nad stotimi, sodnikom, vsakemu voditelju v vsem Izraelu in glavnim izmed očetov.

³ Tako je Salomon in vsa skupnost z njim, odšla k visokemu kraju, ki je bil pri Gibeónu,¹ kajti tam je bilo šotorsko svetišče skupnosti Boga, ki ga je Gospodov služabnik Mojzes naredil v divjini.

1. 1 Kr 3,4; 1 Krn 16,39; 1 Krn 21,29

⁴ Toda¹ Božjo skrinjo je David prenesel gor iz Kirját Jearíma na kraj, ki ga je David pripravil zanjo, kajti zanjo je razpel šotor pri Jeruzalemu.²

1. [Leta 1045 pr. Kr.]
2. 2 Sam 6,2; 2 Sam 2,17

⁵ Poleg tega je¹ bronast² oltar, ki ga je naredil Becalél, Urijájev sin, Hurov sin, postavil pred Gospodovo šotorsko svetišče. Salomon in skupnost so povpraševali k njemu.

1. je…: ali, bronast oltar, ki ga je Becalél, Urijájev sin, Hurov sin, naredil. Bil je tam pred Gospodovim šotorskim svetiščem.
2. 2 Mz 38,1

⁶ Salomon je odšel tja gor k bronastemu oltarju pred Gospoda, ki je bil pri šotorskem svetišču skupnosti in na njem daroval tisoč žgalnih daritev.

⁷ ¶ V tej noči se je Bog prikazal Salomonu in mu rekel: »Prosi, kaj naj ti dam.«

⁸ Salomon je Bogu rekel: »Veliko usmiljenje si pokazal mojemu očetu Davidu in mene¹ si postavil, da kraljujem namesto njega.

1. 1 Krn 28,5

⁹ Sedaj, oh Gospod Bog, naj bo utrjena tvoja obljuba mojemu očetu Davidu, kajti¹ naredil si me za kralja nad ljudstvom, po² množici podobnega zemeljskemu prahu.

1. 1 Kr 3,9
2. po…: hebr. veliko kot je zemeljskega prahu.

¹⁰ Daj mi¹ torej modrost in znanje, da lahko grem ven in stopim pred ljudstvo, kajti kdo lahko sodi to tvoje ljudstvo, ki je tako veliko?«

1. 1 Kr 3,11-12; 4 Mz 27,17

¹¹ Bog je rekel Salomonu: »Ker je bilo to na tvojem srcu in nisi prosil bogastev, premoženja ali časti, niti življenja svojih sovražnikov, niti nisi prosil dolgega življenja, temveč si zase prosil modrost in znanje, da lahko sodiš mojemu ljudstvu, nad katerim sem te postavil za kralja,

¹² sta ti modrost in znanje zagotovljena, jaz pa ti bom dal bogastva, premoženje in čast, takšno, kakršne nihče¹ izmed kraljev, ki so bili pred teboj, ni imel niti ne bo nobeden za teboj imel podobne.«

1. 1 Krn 29,25; Prd 2,9; 2 Krn 9,22

¹³ ¶ Potem je Salomon prišel iz svojega potovanja k visokemu kraju, izpred šotorskega svetišča skupnosti, ki je bil pri Gibeónu, v Jeruzalem in kraljeval nad Izraelom.

^{14 1} Salomon je zbral bojne vozove in konjenike. Imel je tisoč štiristo bojnih vozov in dvanajst tisoč konjenikov, ki jih je namestil v mestih za bojne vozove in s kraljem v Jeruzalemu.

1. 1 Kr 10,26; 1 Kr 4,26

^{15 1} Kralj je storil,² [da je bilo] srebra in zlata v Jeruzalemu zaradi obilja tako veliko, kakor kamenja in cedrova drevesa je naredil [tako številna] kakor je egiptovskih smokev, ki so v dolini.

1. 1 Kr 10,26; 2 Krn 9,27; 2 Krn 9,28
2. storil: hebr. dal.

^{16 1} Salomon² je imel konje, privedene iz Egipta in laneno prejo. Kraljevi trgovci so laneno prejo prejeli za ceno.

1. 1 Kr 10,28; 2 Krn 9,28
2. Salomon…: hebr. Dobavo konj, ki so bili Salomonovi je imel iz Egipta.

¹⁷ Poslali so in iz Egipta pripeljali bojni voz za šeststo šeklov srebra in konja za sto petdeset in tako so privedli konje za vse kralje Hetejcev in za sirske kralje, po njihovih¹ namenih.

1. njihovih: hebr. njihovi roki.