¹ Po tem se je tudi pripetilo, da so Moábovi otroci, Amónovi otroci in z njimi drugi, poleg Amóncev, prišli zoper Józafata, da se vojskujejo.

² Potem so prišli nekateri, ki so Józafatu rekli: »Velika množica prihaja zoper tebe, iz druge strani morja, na to stran Sirije. Glej, oni so v Hacecón Tamáru, ki je En Gedi.

³ Józafat se je zbal in se¹ pripravil, da išče Gospoda in je po vsem Judu razglasil post.

1. se: hebr. je svoj obraz.

⁴ Juda se je zbral skupaj, da prosi pomoč od Gospoda. Celo iz vseh Judovih mest so prišli, da iščejo Gospoda.

⁵ ¶ Józafat je stal v skupnosti Judovcev in Jeruzalemcev, v Gospodovi hiši, pred novim dvorom

⁶ in rekel: »Oh Gospod, Bog naših očetov, ali nisi ti Bog v nebesih? In ali ne vladaš nad vsemi kraljestvi poganov? In ali ni v tvoji roki oblast in moč, tako da se ti nihče ne more zoperstaviti?

⁷ Mar nisi ti naš Bog, ki¹ si napodil prebivalce te dežele pred svojim ljudstvom Izraelom in jo daješ potomcem svojega prijatelja Abrahama na veke?

1. ki: hebr. ti.

⁸ In oni prebivajo v njej in so ti v njej zgradili svetišče za tvoje ime, rekoč:

⁹ ›Če¹ zlo prihaja nad nas kakor meč, sodba ali kužna bolezen ali lakota, mi stojimo pred to hišo in v tvoji prisotnosti (kajti tvoje ime je v tej hiši) in kličemo k tebi v svoji stiski, potem boš slišal in pomagal.

1. 2 Krn 6,28; 1 Kr 8,37

¹⁰ In sedaj glej, Amónovi in Moábovi otroci in gorovje Seír, za katere nisi hotel,¹ da jih Izraelci napadejo, ko so prišli iz egiptovske dežele, temveč so se obrnili od njih in jih niso uničili,

1. 5 Mz 2,9

¹¹ glej pravim, kako so nas nagradili, da pridejo, da nas vržejo ven iz tvoje posesti, ki si nam jo ti dal, da jo podedujemo.

¹² Oh naš Bog, mar jih ne boš sodil? Kajti nobene moči nimamo zoper to veliko skupino, ki prihaja zoper nas niti ne vemo, kaj storiti, temveč so naše oči na tebi.«

¹³ Ves Juda je stal pred Gospodom s svojimi malčki, svojimi ženami in svojimi otroki.

¹⁴ ¶ Potem je nad Jahaziéla, sina Zeharjája, sina Benajája, sina Jeiéla, sina Matanjája, Lévijevca izmed Asáfovih sinov, prišel Duh od Gospoda v sredo skupnosti

¹⁵ in rekel je: »Prisluhnite, ves Juda in prebivalci Jeruzalema in ti, kralj Józafat: ›Tako vam govori Gospod: ›Ne bojte se niti ne bodite zaprepadeni zaradi te velike množice, kajti bitka ni vaša, temveč Božja.

¹⁶ Jutri pojdite dol zoper njih. Glejte, prišli bodo pri pečini¹ Cic in našli jih boste na koncu potoka,² pred jeruélsko divjino.

1. pečini: hebr. vzpetini.
2. potoka: ali, doline.

¹⁷ V tej bitki se vam ne bo treba bojevati. Razpostavite se, stojte mirno in glejte rešitev duš Gospoda z vami, oh Juda in Jeruzalem. Ne bojte se niti ne bodite zaprepadeni. Jutri pojdite ven zoper njih, kajti Gospod bo z vami.‹«

¹⁸ Józafat je sklonil svojo glavo s svojim obrazom do tal in ves Juda in prebivalci Jeruzalema so padli pred Gospodom in oboževali Gospoda.

¹⁹ Lévijevci izmed otrok Kehátovcev in izmed Kórahovcev so vstali, da hvalijo Gospoda, Izraelovega Boga, s silno močnim glasom.

²⁰ ¶ Zgodaj zjutraj so vstali ter odšli naprej v divjino Tekóe in ko so šli naprej se je Józafat ustavil in rekel: »Poslušajte me, oh Juda in vi, prebivalci Jeruzalema. Verjemite¹ v Gospoda, svojega Boga, tako boste utrjeni; verjemite prerokom, tako boste uspeli.«

1. Iz 7,9

²¹ Ko se je posvetoval z ljudstvom, je določil pevce za Gospoda in ki¹ naj bi hvalili lepoto svetosti, medtem ko bodo šli ven pred vojsko in govorili: »Hvalite Gospoda, kajti njegovo usmiljenje vztraja na veke.«

1. ki…: hebr. slavilci hvalijo.

²² ¶ Ko¹ so začeli peti² in hvaliti, je Gospod pripravil zasede zoper otroke Amóna, Moába in gorovje Seír, ki so prišli zoper Juda; in bili³ so udarjeni.

1. Ko…: hebr. In ob času, ko itd.
2. peti…: hebr. v prepevanju in hvaljenju.
3. bili…: ali, udarili so drug drugega.

²³ Kajti otroci Amóna in Moába so se dvignili zoper prebivalce gorovja Seír, da jih popolnoma pobijejo in uničijo. In ko so prebivalcem Seíra storili konec, je vsakdo pomagal uničiti¹ drugega.

1. uničiti: hebr. za uničenje.

²⁴ Ko je Juda prišel proti stražnemu stolpu v divjini, so pogledali k množici in glej, bili so trupla, padla na zemljo in nihče¹ ni pobegnil.

1. nihče…: hebr. ni bilo pobega.

²⁵ Ko je Józafat in njegovo ljudstvo prišlo, da od njih poberejo plen, so med njimi našli v obilju tako bogastev s trupli, kakor dragocene dragulje, ki so jih pobrali zase, več kakor so lahko nesli in tam so bili tri dni pri pobiranju plena, toliko ga je bilo.

²⁶ ¶ Na četrti dan so se zbrali skupaj v dolini Berahá,¹ kajti tam so blagoslovili Gospoda. Zato je bilo ime tega kraja imenovano dolina Berahá do današnjega dne.

1. Berahá: to je, blagoslov.

²⁷ Potem so se vrnili, vsak človek iz Juda in Jeruzalema in Józafat na njihovem¹ čelu, da gredo ponovno z radostjo v Jeruzalem, kajti Gospod jim je storil, da se veselijo nad svojimi sovražniki.

1. njihovem…: hebr. njihovi glavi.

²⁸ V Jeruzalem so prišli s plunkami, harfami in trobentami h Gospodovi hiši.

²⁹ Božji strah je bil na vseh kraljestvih tistih dežel, ko so slišali, da se je Gospod boril zoper Izraelove sovražnike.

³⁰ Tako je bilo Józafatovo kraljestvo mirno, kajti njegov Bog mu je naokoli dal počitek.

³¹ ¶ ¹ Józafat je kraljeval nad Judom. Petintrideset let je bil star, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval petindvajset let. Ime njegove matere je bilo Azúba, Šilhíjeva hči.

1. 1 Kr 22,41-51

³² Hodil je po poti svojega očeta Asája in se ni oddvojil od nje in delal je to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh.

³³ Vendar visoki kraji niso bili odstranjeni, kajti do takrat ljudstvo svojih src še ni pripravilo k Bogu njihovih očetov.

³⁴ Torej preostala izmed Józafatovih dejanj, prva in zadnja, glej, ta so zapisana v knjigi¹ Hananijevega sina Jehúja, ki² je omenjen³ v knjigi Izraelovih kraljev.

1. knjigi: hebr. besedah.
2. 1 Kr 16,1
3. omenjen: hebr. bil pripravljen, da se dvigne.

³⁵ ¶ Potem je Judov kralj Józafat sebe pridružil Izraelovemu kralju Ahazjáju, ki je počel zelo zlobno.

³⁶ Pridružil¹ se mu je, da izdelata ladje, da bi plule v Taršíš in ladje so izdelali v Ecjón Geberju.

1. [Leta 896 pr. Kr.]

³⁷ Potem je Dodavájev sin Eliézer iz Maréše prerokoval zoper Józafata, rekoč: »Ker si se pridružil Ahazjáju, je Gospod zlomil tvoja dela.« In ladje so bile razbite, da niso mogle pluti v Taršíš.