¹ Ezekíja je poslal k vsemu Izraelu in Judu in napisal tudi pisma Efrájimu in Manáseju, da naj pridejo h Gospodovi hiši v Jeruzalemu, da praznujejo pasho Gospodu, Izraelovemu Bogu.

² Kajti kralj je sprejel nasvet in njegovi princi in vsa skupnost v Jeruzalemu, da v drugem mesecu¹ praznujejo pasho.

1. 4 Mz 19,11

³ Kajti niso je mogli imeti ob tistem času, ker se duhovniki niso zadosti posvetili niti se ljudstvo ni zbralo skupaj k Jeruzalemu.

⁴ Stvar je ugajala¹ kralju in vsej skupnosti.

1. ugajala…: hebr. bila pravilna v kraljevih očeh.

⁵ Tako so potrdili odlok, da ga razglasijo po vsem Izraelu, od Beeršébe, celo do Dana, da bi prišli praznovat pasho Gospodu, Izraelovemu Bogu, v Jeruzalemu, kajti že dolgo časa tega niso storili na takšen način, kot je bilo to napisano.

⁶ Tako so tekači odšli s pismi kralja in njegovih princev po vsem Izraelu in Judu in glede na kraljevo zapoved, rekoč: »Vi, Izraelovi otroci, se ponovno obrnite h Gospodu, Bogu Abrahama, Izaka in Izraela in on se bo obrnil k preostanku izmed vas, ki ste pobegnili iz¹ roke asirskih kraljev.

1. iz…: hebr. pred roko.

⁷ Vi pa ne bodite podobni svojim očetom in svojim bratim, ki so grešili zoper Gospoda, Boga svojih očetov, ki jih je zato izročil v opustošenje, kakor vidite.

⁸ Torej ne bodite¹ trdovratni, kakor so bili vaši očetje, temveč se² uklonite Gospodu in vstopite v njegovo svetišče, ki ga je posvetil na veke, in služite Gospodu, svojemu Bogu, da se okrutnost njegovega besa lahko odvrne od vas.

1. bodite…: hebr. otrdite svojih vratov.
2. se…: hebr. dajte roko.

⁹ Kajti če se ponovno obrnete h Gospodu, bodo vaši bratje in vaši otroci našli sočutje pred tistimi, ki jih vodijo ujete, tako da se bodo ponovno vrnili v to deželo, kajti Gospod, vaš Bog, je usmiljen in milostljiv¹ in svojega obraza ne bo odvrnil od vas, če se vi vrnete k njemu.

1. 2 Mz 34,5

¹⁰ Tako je pošta šla od mesta do mesta po vsej deželi, od Efrájima in Manáseja, celo do Zábulona, toda smejali so se jim do norčevanja in jih zasmehovali.

¹¹ Kljub temu so se številni izmed Aserja, Manáseja in Zábulona ponižali in prišli v Jeruzalem.

¹² Tudi v Judu je bila Božja roka, da jim da eno srce, da po Gospodovi besedi storijo zapoved kralja in princev.

¹³ ¶ V Jeruzalemu se je zbralo mnogo ljudstva, zelo velika skupnost, da bi v drugem mesecu praznovali praznik nekvašenega kruha.

¹⁴ Vzdignili so se in odnesli oltarje,¹ ki so bili v Jeruzalemu in vse kadilne oltarje so odnesli proč in jih vrgli v potok Kidron.²

1. 2 Krn 28,24
2. [Kidron: hebr. mračen kraj.]

¹⁵ Potem so na štirinajsti dan drugega meseca zaklali pasho. Duhovniki in Lévijevci so bili osramočeni in se posvetili in prinesli so žgalne daritve v Gospodovo hišo.

¹⁶ Stali so na svojem mestu,¹ po njihovem običaju, glede na postavo Mojzesa, Božjega moža. Duhovniki so poškropili kri, ki so jo prejeli iz rok Lévijevcev.

1. mestu: hebr. stojišču.

¹⁷ Kajti v skupnosti so bili številni, ki niso bili posvečeni, zato so bili Lévijevci zadolženi za zakol pashe za vsakogar, ki ni bil čist, da jih posvetijo Gospodu.

¹⁸ Kajti množica ljudstva, celó številni izmed Efrájima, Manáseja, Isahárja in Zábulona se niso očistili, vendar so jedli pasho drugače, kot je bilo napisano. Toda Ezekíja je molil zanje, rekoč: »Dobri Gospod naj odpusti vsakomur,

¹⁹ ki pripravlja svoje srce, da išče Boga, Gospoda Boga svojih očetov, čeprav ni očiščen glede na očiščevanje svetišča.«

²⁰ Gospod je prisluhnil Ezekíju ter ozdravil ljudstvo.

²¹ ¶ Izraelovi otroci, ki so bili prisotni¹ v Jeruzalemu, so z velikim veseljem sedem dni imeli praznik nekvašenega kruha. Lévijevci in duhovniki so dan za dnem hvalili Gospoda, pojoč Gospodu z glasnimi² glasbili.

1. prisotni: hebr. najdeni.
2. glasnimi…: hebr. glasbili moči.

²² Ezekíja je tolažilno¹ govoril vsem Lévijevcem, ki so učili dobrega Gospodovega spoznanja. Jedli so vseh sedem prazničnih dni, žrtvovali mirovne daritve in delali priznanje Gospodu, Bogu svojih očetov.

1. tolažilno…: hebr. govoril na srce vseh Lévijevcev.

²³ Celoten zbor se je posvetoval, da praznuje [še] drugih sedem dni. In z veseljem so praznovali [še] drugih sedem dni.

²⁴ Kajti Judov kralj Ezekíja je dal¹ skupnosti tisoč bikcev in sedem tisoč ovc, in princi so dali² skupnosti tisoč bikcev in deset tisoč ovc. In veliko število duhovnikov se je posvetilo.

1. dal: hebr. vzdignil, ali, daroval.
2. dali: hebr. vzdignili, ali, darovali.

²⁵ Vsa Judova skupnost, z duhovniki in Lévijevci in ves zbor, ki je prišel iz Izraela in tujci, ki so prišli iz Izraelove dežele in tisti, ki so prebivali v Judu, so se veselili.

²⁶ Tako je bila v Jeruzalemu velika radost, kajti od časa Salomona, Davidovega sina, Izraelovega kralja, ni bilo v Jeruzalemu ničesar podobnega.

²⁷ ¶ Potem so duhovniki, Lévijevci, vstali, blagoslovili ljudstvo in njihov glas je bil slišan in njihova molitev je prišla gor do njegovega¹ svetega prebivališča, celó do nebes.

1. njegovega…: hebr. prebivališča njegove svetosti.