¹ Amacjá¹ je bil star petindvajset let, ko je začel kraljevati in v Jeruzalemu je kraljeval devetindvajset let. Ime njegove matere je bilo Joadána iz Jeruzalema.

1. 2 Kr 14,1

² Delal je to, kar je bilo pravilno v Gospodovih očeh, toda ne s popolnim srcem.

³ ¶ Pripetilo se je torej, ko mu¹ je bilo kraljestvo utrjeno, da je usmrtil svoja služabnika, ki sta ubila kralja, njegovega očeta.

1. mu…: hebr. je bilo kraljestvo potrjeno nad njim.

⁴ Toda njunih otrok ni usmrtil, temveč je storil, kakor je to zapisano v postavi Mojzesove knjige, kjer je Gospod zapovedal, rekoč: ›Očetje¹ ne bodo umrli zaradi otrok niti ne bodo otroci umrli zaradi očetov, temveč bo vsak človek umrl zaradi svojega lastnega greha.‹

1. 5 Mz 24,16; 2 Kr 14,6; Jer 31,30; Ezk 18,20

⁵ ¶ Poleg tega je Amacjá zbral skupaj Juda in jih postavil za tisočnike in stotnike, glede na hiše njihovih očetov, po vsem Judu in Benjaminu. Preštel jih je od starosti dvajset let navzgor in jih našel tristo tisoč izbranih mož, zmožnih iti na vojno, ki so lahko zgrabili sulico in ščit.

⁶ Najel je tudi sto tisoč močnih junaških mož iz Izraela za sto talentov srebra.

⁷ Toda tam je prišel k njemu Božji mož, rekoč: »Oh kralj, naj Izraelova vojska ne gre s teboj, kajti Gospod ni z Izraelom, namreč z vsemi Efrájimovi otroci.

⁸ Toda če ti hočeš iti, stori to, bodi močan za bitko. Bog ti bo storil, da padeš pred sovražnikom, kajti Bog ima moč, da pomaga in da podere.«

⁹ Amacjá je rekel Božjemu možu: »Toda kaj naj storimo zaradi stotih talentov, ki sem jih dal Izraelovi vojski?«¹ Božji mož je odgovoril: »Gospod ti je zmožen dati veliko več kakor to.«

1. vojski: hebr. četi.

¹⁰ Potem jih je Amacjá ločil, namreč vojsko, ki je prišla k njemu iz Efrájima, da gre ponovno¹ domov. Zato je bila njihova jeza silno vžgana zoper Juda in domov so se vrnili v veliki² jezi.

1. ponovno…: hebr. na svoj kraj.
2. ponovno…: hebr. vročici jeze.

¹¹ ¶ Amacjá se je okrepil¹ in vodil svoje ljudstvo in odšel v solno dolino in jih izmed Seírovih otrok pobil deset tisoč.

1. [Okoli leta 827 pr. Kr.]

¹² Drugih deset tisoč pa so Judovi otroci pustili žive, jih odvedli ujete in jih privedli na vrh skale ter jih vrgli dol iz vrha skale, da so bili razbiti na koščke.

¹³ ¶ Toda vojaki¹ vojske, ki jih je Amacjá poslal nazaj, da ne bi šli z njim na bitko, so vpadli na Judova mesta od Samarije celo do Bet Horóna in pobili tri tisoč izmed njih in zajeli veliko plena.

1. vojaki…: hebr. sinovi čete.

¹⁴ ¶ Pripetilo se je torej, potem ko je Amacjá prišel od pokola Edómcev, da je prinesel bogove Seírjevih otrok in jih postavil, da bodo njegovi bogovi, se priklanjal pred njimi in jim zažigal kadilo.

¹⁵ Zato je bila Gospodova jeza vžgana zoper Amacjá in mu je poslal preroka, ki mu je rekel: »Zakaj si iskal za bogovi ljudstva, ki niso mogli rešiti svoje lastno ljudstvo iz tvoje roke?«

¹⁶ Pripetilo se je, ko je govoril z njim, da mu je kralj rekel: »Mar si postavljen za kraljevega svetovalca? Odnehaj. Zakaj bi bil udarjen?« Potem je prerok odnehal in rekel: »Vem, da je¹ Bog določil, da te uniči, ker si to storil in nisi prisluhnil mojemu nasvetu.«

1. je…: hebr. se je Bog posvetoval.

¹⁷ ¶ Potem¹ je Judov kralj Amacjá sprejel nasvet in poslal k Jehoášu, Joaházovemu sinu, Jehújevemu sinu, Izraelovemu kralju, rekoč: »Pridi, poglejva drug drugemu v obraz.«

1. [Leta 826 pr. Kr.]

^{18 1} Izraelov kralj Jehoáš pa je poslal k Judovemu kralju Amacjáju, rekoč: »Osat,² ki je bil na Libanonu, je poslal k cedri, ki je bila na Libanonu, rekoč: ›Daj svojo hčer mojemu sinu za ženo.‹ In tam mimo je šla divja³ zver, ki je bila na Libanonu in pomendrala osat.

1. 2 Kr 14,8-9
2. Osat: ali, Bodeč grm, ali, Trn.
3. divja…: hebr. poljska zver.

¹⁹ Ti praviš: ›Glej, udaril si Edómce in tvoje srce te je povzdignilo do bahanja. Ostani torej doma, zakaj bi se vmešaval v svojo bolečino, da bi padel, celó ti in Juda s teboj?‹«

²⁰ Toda Amacjá ni hotel slišati, kajti to je prišlo od Boga, da bi jih on lahko izročil v roko njihovih sovražnikov, ker so iskali za edómskimi bogovi.

²¹ Tako je Izraelov kralj Jehoáš odšel gor in videla sta drug drugega v obraz, tako on in Judov kralj Amacjá, pri Bet Šemešu, ki pripada Judu.

²² Juda je bil na¹ slabšem pred Izraelom in pobegnili so vsak mož k svojemu šotoru.

1. na…: hebr. udarjen.

²³ Izraelov kralj Jehoáš¹ je prijel Judovega kralja Amacjá, Joáševega sina, Joaházovega sina pri Bet Šemešu in ga privedel v Jeruzalem in porušil jeruzalemsko obzidje od Efrájimovih velikih vrat do vogalnih² velikih vrat, štiristo komolcev.

1. [Jehoáš: glej opombo pri 2 Kr 11,2]
2. vogalnih…: hebr. njegovih velikih vrat, ki gledajo.

²⁴ Vzel je vse zlato, srebro in vse posode, ki so bile najdene v Božji hiši z Obéd Edómom in zaklade kraljeve hiše, tudi talce in se vrnil v Samarijo.

²⁵ ¶ Joášev sin Amacjá, kralj Juda, je po smrti Izraelovega kralja, Joaházovega sina Jehoáša, živel petnajst let.

²⁶ Torej preostala izmed Amacjájevih dejanj, prva in zadnja, glej, mar niso zapisana v knjigi Judovih in Izraelovih kraljev?

²⁷ ¶ Torej po času,¹ ko se je Amacjá odvrnil od sledenja Gospodu,² so v Jeruzalemu zoper njega skovali³ zaroto; on pa je pobegnil v Lahíš. Toda poslali so za njim v Lahíš in ga tam usmrtili.

1. [Leta 810 pr. Kr.]
2. Gospodu…: hebr. za Gospodom.
3. skovali: hebr. zarotili.

²⁸ Pripeljali so ga na konjih in ga pokopali z njegovimi očeti v Judovem¹² mestu.

1. Judovem: to je, Davidovem, kakor je v 2 Kr 14,20.
2. 2 Kr 14,20