¹ In vse ljudstvo Judovo vzame Uzija,¹² ki je bil šestnajst let star, ter ga postavijo za kralja namesto očeta njegovega Amazija.

1. V 2 Kr 14,21;15,1 se imenuje Azarija.
2. 2 Kr 14,21; 2 Kr 15,1

² On je sezidal Elot, pridobivši ga za Judo, potem ko je bil kralj legel k očetom svojim.

³ Šestnajst let star je bil Uzija, ko je zakraljeval, in vladal je dvainpetdeset let v Jeruzalemu; in materi njegovi je bilo ime Jekolija iz Jeruzalema.

⁴ In delal je, kar je bilo prav v očeh Gospodovih, po vsem, kar je bil delal Amazija, oče njegov.

⁵ In iskal je Boga v dnevih Zeharija, ki je razumel prikazni Božje; in dokler je iskal Gospoda, mu je Bog dajal srečo.

⁶ In šel je in se bojeval zoper Filistejce, in razdrl je obzidje v Gatu in obzidje v Jabni in obzidje v Asdodu, in sezidal je mesta v kraju Asdodskem in med Filistejci.

⁷ In Bog mu je pomagal zoper Filistejce in zoper Arabce, ki so prebivali v Gurbaalu, in zoper Meunime.

⁸ In Amonci so dajali darove Uziju; in ime njegovo je zaslovelo povsod, celo v Egiptu; kajti postal je silno mogočen.

⁹ In Uzija je tudi zgradil stolpe v Jeruzalemu na Vogelnih vratih in na Dolinskih vratih in na voglu zidovja ter jih je utrdil.

¹⁰ In sezidal je stolpe v puščavi in izkopal mnogo vodnjakov, kajti imel je veliko živine v nižavi in na planjavi; imel je tudi kmetovalcev in vinogradnikov v gorah in na rodovitnih poljanah, zakaj ljubil je poljedelstvo.

¹¹ Vrhutega je imel Uzija vojsko, pripravno za boj, ki je hodila na vojno po četah, po številu, kakor jih je preštel Jegiel, pisar, in Maaseja, oblastnik, pod roko Hananija, enega kraljevih poveljnikov.

¹² Vse število poglavarjev očetovin, hrabrih junakov, je bilo dva tisoč in šeststo.

¹³ In pod njih roko je bila izurjena vojska, trikrat sto tisoč in sedem tisoč in petsto, ki so se bojevali v krepki moči, da pomagajo kralju zoper sovražnika.

¹⁴ In Uzija je oskrbel njim, vsej vojski, ščite in sulice, čelade in oklepe, loke in kamenje za prače.

¹⁵ Naredil je tudi stroje v Jeruzalemu, iznajdbe umetnikov, da bodo na stolpih in utrdbah, da se ž njimi streljajo pšice in veliki kameni. In ime njegovo je daleč slovelo, ker mu je bilo čudno pomagano, da je postal mogočen.

¹⁶ Toda ko je postal mogočen, se je prevzelo srce njegovo, njemu v pogubo, in ravnal je nezvesto zoper Gospoda, Boga svojega; kajti šel je v tempelj Gospodov kadit na kadilnem oltarju.

¹⁷ A Azarija duhovnik je šel noter za njim in ž njim osemdeset duhovnikov Gospodovih, junaški možje,

¹⁸ in so stopili proti Uziju kralju in mu dejali: Tebi se ne spodobi, Uzija, da žgeš kadilo Gospodu, temuč duhovnikom, sinovom Aronovim, ki so posvečeni, da žgo kadilo. Idi ven iz svetišča, zakaj pregrešil si se, in to ti ne bode nikakor v čast pred Gospodom Bogom.

¹⁹ Tedaj se Uzija razjezi, držeč kadilnico v roki, da bi kadil; in ko izpušča jezo svojo proti duhovnikom, se mu izrinejo gobe po čelu vpričo duhovnikov v hiši Gospodovi, pred kadilnim oltarjem.

²⁰ In Azarija, prvi duhovnik, in vsi duhovniki se ozro nanj, in glej, gobav je po čelu! Tedaj ga hitro izženo odondod, da, sam je hitel ven, ker ga je udaril Gospod.

²¹ In kralj Uzija je bil gobav do dne smrti svoje in prebival je v hiši posebe kot gobavec; zakaj izločen je bil od hiše Gospodove. In Jotam, sin njegov, je bil nad kraljevim dvorom in je sodil ljudstvo dežele.

²² A druga dejanja Uzijeva, prva in poslednja, je zapisal prorok Izaija, sin Amozov.

²³ In legel je Uzija k očetom svojim, in pokopali so ga na pogrebnem polju, ki je bilo kraljevsko, zakaj dejali so: Gobavec je! In Jotam, sin njegov, je zakraljeval na mestu njegovem.