¹ Tedaj vzame ljudstvo dežele Joahaza, sina Josijevega, in ga postavijo za kralja na mestu očeta njegovega v Jeruzalemu.

² Joahaz je bil triindvajset let star, ko je zakraljeval, in vladal je tri mesece v Jeruzalemu.

³ A kralj egiptovski ga je odstavil v Jeruzalemu in naložil deželi globo: sto talentov srebra in talent zlata.

⁴ In kralj egiptovski je postavil Eljakima, brata njegovega, za kralja nad Judo in Jeruzalemom in mu premenil ime v Jojakima. Joahaza pa, brata njegovega, je Neko vzel in odpeljal v Egipt.

⁵ Jojakim je bil petindvajset let star, ko je zakraljeval, in vladal je enajst let v Jeruzalemu in delal, kar je bilo hudo v očeh Gospoda, Boga njegovega.

⁶ Zoper njega je prišel Nebukadnezar, kralj babilonski, in ga zvezal z dvema bronastima verigama, da bi ga peljal v Babilon.

⁷ Nebukadnezar je prinesel tudi nekaj posod iz hiše Gospodove v Babilon in jih je del v svoj tempelj v Babilonu.

⁸ Kar je pa več praviti o Jojakimu, in gnusobe njegove, ki jih je počenjal, in kar se je našlo pri njem, glej, zapisano je v knjigi kraljev Izraelovih in Judovih. In Jojahin,¹² sin njegov, je zavladal na mestu njegovem.

1. 1 Let 3,16; Est 2,6 ga imenuje Jekonija, Jer 22,24 Konija.
2. 1 Let 3,16; Est 2,6; Jer 22,24

⁹ Jojahin je bil osemnajst let star, ko je zakraljeval, in vladal je tri mesece in deset dni v Jeruzalemu; in delal je, kar je bilo hudo v očeh Gospodovih.

¹⁰ Ko je pa to leto minilo, pošlje Nebukadnezar ter ga veli peljati v Babilon z dragocenimi posodami iz hiše Gospodove vred, in postavi Zedekija, brata njegovega, za kralja nad Judo in Jeruzalemom.

¹¹ Zedekija je bil enoindvajset let star, ko je zakraljeval, in vladal je enajst let v Jeruzalemu;

¹² in delal je, kar je bilo hudo v očeh Gospoda, njegovega Boga, in se ni ponižal pred prorokom Jeremijem, ko mu je govoril iz ust Gospodovih.

¹³ On se je tudi izneveril kralju Nebukadnezarju, ki ga je bil zavezal s prisego pri Bogu. In otrdil je zatilnik svoj in zakrknil svoje srce, da ne bi se preobrnil h Gospodu, Bogu Izraelovemu.

¹⁴ Vrhutega so vsi poglavarji duhovnikov in ljudstvo jako množili verolomnost, delajoč po vseh gnusobah poganov, in onečistili so hišo Gospodovo, ki jo je bil posvetil v Jeruzalemu.

¹⁵ In Jehova, Bog njih očetov, jih je opominjal po svojih poslancih, od ranega jutra in neprenehoma, ker se mu je smililo ljudstvo njegovo in prebivališče njegovo.

¹⁶ A oni so zasmehovali poslance Božje in zaničevali besede njegove in za norce imeli njegove proroke, dokler ni zrasla jeza Gospodova nad ljudstvom njegovim, da ni bilo več lečitve.

¹⁷ Zato je pripeljal nadnje kralja Kaldejcev, ki so pomorili njih mlado moštvo z mečem v hiši njih svetinje in niso prizanesli mladeniču, ne devici, ne starcu, ne sivolascu; vse jih je izdal njemu v roko.

¹⁸ In vse posode hiše Božje, velike in male, in zaklade hiše Božje in zaklade kralja in knezov njegovih, vse te je odpeljal v Babilon.

¹⁹ In sežgali so z ognjem hišo Božjo in porušili zidovje jeruzalemsko in požgali vse palače v njem in uničili vse dragocene posode v njih.

²⁰ In kar jih je preostalo po meču, so odvedli ujete v Babilon, in bili so hlapci njemu in sinovom njegovim, dokler ni zavladalo kraljestvo perzijsko,

²¹ da bi se dopolnila beseda Gospodova po ustih Jeremijevih, „dokler se ne bo dežela naužila sobot svojih“. Dokler je ležala pusta, je uživala soboto, da se je izpolnilo sedemdeset let.

²² V prvem letu pa Cira, kralja Perzije, da bi se dopolnila beseda Gospodova po ustih Jeremijevih, je Gospod obudil duha Cira, kralja Perzije, da je velel proglasiti po vsej kraljevini svoji, pa tudi pismeno naznaniti:

²³ Tako pravi Cir, kralj Perzije: Vsa kraljestva zemlje mi je dal Gospod, Bog nebes, in mi je naročil zgraditi mu hišo v Jeruzalemu, ki je na Judovem. Kdorkoli torej je med vami iz vsega ljudstva njegovega, s tem bodi Gospod, njegov Bog, in pojdi tja gori!