¹ In ko je Salomon izmolil, švigne ogenj z neba in požre žgalno in klalno daritev. In slava Gospodova je napolnila hišo.

² In duhovniki niso mogli stopiti v hišo Gospodovo, ker je slava Gospodova napolnila hišo.

³ In vsi sinovi Izraelovi so gledali, ko je prišel ogenj doli in je bila slava Gospodova nad hišo; in pripognili so se z obrazom do tal, na tlak, in so molili in zahvaljevali Gospoda, ker je dobrotljiv, ker vekomaj traja milost njegova.

⁴ In kralj in vse ljudstvo so darovali klalne daritve pred Gospodom.

⁵ In kralj Salomon je daroval dvaindvajset tisoč goved in stoindvajset tisoč glav drobnice. Tako so posvetili hišo Božjo kralj in vse ljudstvo.

⁶ In stali so duhovniki in stregli po svoji službi, tudi leviti z glasbenim orodjem Gospodovim, ki ga je bil napravil kralj David, da zahvaljujejo Gospoda, ker vekomaj traja milost njegova, s psalmi Davidovimi v roki; in duhovniki so trobili na trobente njim nasproti, in ves Izrael je stal.

⁷ In kralj Salomon je posvetil sredo dvorišča, ki je bilo pred hišo Gospodovo; zakaj tam je daroval žgalne daritve in tolstino mirovnih daritev, ker bronasti oltar, ki ga je bil Salomon napravil, je bil premajhen, da bi sprejel žgalne in mirovne daritve in tolstino.

⁸ In tisti čas je praznoval Salomon praznik sedem dni in ves Izrael ž njim, silno velik zbor, ki se je sešel od vhoda v Hamat do Egiptovskega potoka.

⁹ In osmi dan so imeli slovesno zborovanje; kajti praznovali so posvečevanje oltarja sedem dni, praznik pa tudi sedem dni.

¹⁰ In triindvajseti dan sedmega meseca je razpustil ljudstvo v njih šatore veselo in dobre volje zaradi dobrot, ki jih je izkazal Gospod Davidu in Salomonu in Izraelu, ljudstvu svojemu.

¹¹ Tako je dokončal Salomon hišo Gospodovo in hišo kraljevo; in vse, kar je prišlo Salomonu v srce, da napravi v hiši Gospodovi in v lastni hiši, je uspešno dovršil.

¹² In Gospod se prikaže Salomonu po noči in mu reče: Uslišal sem molitev tvojo in sebi izvolil to mesto za daritveno hišo.

¹³ Kadar zaprem nebo, da ne bo dežja, ali če zapovem kobilicam, da pojedo deželo, ali če pošljem kugo med ljudstvo svoje:

¹⁴ ako se bo ljudstvo moje, ki je imenovano po mojem imenu, ponižalo in molilo in iskalo obličje moje ter se odvrnilo od hudobnih poti svojih: tedaj uslišim iz nebes in odpustim njih greh in ozdravim njih deželo.

¹⁵ Sedaj bodo oči moje odprte in ušesa moja bodo pazila na molitev, ki se opravlja na tem mestu.

¹⁶ Kajti sedaj sem izvolil in posvetil to hišo, da bodi moje ime tukaj vekomaj, in moje oči in srce moje naj bodo vselej tu.

¹⁷ Ti pa, če boš hodil pred menoj, kakor je hodil David, oče tvoj, da storiš po vsem, kar sem ti zapovedal, in boš držal postave in sodbe moje:

¹⁸ tedaj utrdim stol kraljestva tvojega, kakor sem se zavezal Davidu, očetu tvojemu, rekoč: Ne bo ti zmanjkalo moža, ki bo vladal Izraelu.

¹⁹ Ako se pa boste odvrnili in zapustili postave in zapovedi moje, ki sem vam jih predložil, in pojdete služit drugim bogovom ter jih boste molili:

²⁰ tedaj jih izkoreninim iz svoje dežele, ki sem jo jim dal, in hišo to, ki sem jo posvetil za svoje ime, zavržem izpred obličja svojega in jo dam v pregovor in v zabavljico med vsemi ljudstvi.

²¹ In ob tej hiši, ki je bila tako visoka, bo vsak strmel, kdor pojde mimo, in dejal: Zakaj je Gospod tako storil tej deželi in tej hiši?

²² In poreko: Ker so zapustili Gospoda, očetov svojih Boga, ki jih je izpeljal iz dežele Egiptovske, in so se oklenili drugih bogov ter jih molili in jim služili: zato je pripravil nadnje vso to nesrečo.