¹ V tistih dneh zboli Ezekija na smrt. In pride k njemu Izaija, sin Amozov, prorok, ter mu reče: Tako pravi Gospod: Oporôči za hišo svojo, kajti v kratkem umreš in ne boš živel.

² Tedaj obrne Ezekija obličje v steno in moli h Gospodu, govoreč:

³ Ah, Gospod, spomni se, prosim, da sem neprestano hodil pred teboj v resnici in z nerazdeljenim srcem ter delal, kar je dobro v tvojih očeh. In plakal je Ezekija, silno plakal.

⁴ In zgodi se, ko ni bil Izaija še prešel sredine mesta, da pride beseda Gospodova do njega, veleč:

⁵ Vrni se in reci Ezekiju, vojvodi ljudstva mojega: Tako pravi Gospod, Bog očeta tvojega Davida: Čul sem molitev tvojo, solze tvoje sem videl. Glej, ozdravim te; tretji dan pojdeš gori v hišo Gospodovo.

⁶ In pridenem tvojim dnem petnajst let in iz roke asirskega kralja otmem tebe in to mesto, in branil bom to mesto zaradi sebe in zaradi Davida, hlapca svojega.

⁷ In Izaija veli: Prinesite gručo smokev! In jo prineso ter polože na ulje, in je ozdravel.

⁸ Rekel je pa Ezekija Izaiju: Kaj je znamenje, da me Gospod ozdravi in da pojdem tretji dan gori v hišo Gospodovo?

⁹ In Izaija reče: To ti bodi znamenje od Gospoda, da bo storil Gospod, kar je govoril: Naj li gre senca deset stopinj naprej ali naj gre deset stopinj nazaj?

¹⁰ Ezekija reče: Lahko se senca pomakne deset stopinj naprej; nočem tega, temuč naj se vrne senca deset stopinj nazaj!

¹¹ In Izaija prorok je klical h Gospodu; in on je storil, da je šla senca po stopinjah, po katerih je bila šla doli na sončni uri Ahazovi, za deset stopinj nazaj.

¹² V tistem času je poslal Berodak Baladan, sin Baladanov, kralj babilonski, pismo in dar Ezekiju; slišal je namreč, da je bil Ezekija bolan.

¹³ In Ezekija jih je zaslišal in jim je razkazal vso hišo dragocenosti svojih, srebro in zlato in dišave in najboljše olje in vso orožnico svojo in vse, kar se je našlo v zakladih njegovih; ničesar ni bilo v hiši njegovi, ne v vsej oblasti njegovi, da bi jim ne bil Ezekija pokazal.

¹⁴ Tedaj pride Izaija prorok h kralju Ezekiju ter mu reče: Kaj so rekli oni možje? in odkod so prišli k tebi? Ezekija pa reče: Iz daljne dežele so prišli k meni, iz Babilona.

¹⁵ In vpraša: Kaj so videli v hiši tvoji? Ezekija odgovori: Karkoli je v hiši moji, so videli; ničesar ni bilo, da bi jim ne bil pokazal, v zakladih mojih.

¹⁶ Nato reče Izaija Ezekiju: Čuj besedo Gospodovo!

¹⁷ Glej, dnevi pridejo, ko se odnese vse, kar je v hiši tvoji in kar so shranili očetje tvoji do tega dne, v Babilon; nič ne bo ostalo, pravi Gospod.

¹⁸ Tudi sinov tvojih, ki pridejo iz tebe, ki jih boš rodil, vzemo, da bodo dvorniki v gradu kralja babilonskega.

¹⁹ In Ezekija reče Izaiju: Dobra je beseda Gospodova, ki si jo govoril. Še reče: Ni li tako? samo da bode mir in stanovitnost v dnevih mojih!

²⁰ A druge zgodbe Ezekijeve in vsa moč njegova in kako je napravil ribnik in vodovod in napeljal vodo v mesto, ali ni zapisano v knjigi letopisov kraljev Judovih?

²¹ In Ezekija je legel k očetom svojim, in Manasej, sin njegov, je kraljeval na mestu njegovem.