¹ Manasej je bil dvanajst let star, ko je zavladal, in vladal je petinpetdeset let v Jeruzalemu. Materi njegovi pa je bilo ime Hefziba.

² In delal je, kar je bilo hudo v očeh Gospodovih, po gnusobah narodov, ki jih je Gospod izgnal pred sinovi Izraelovimi.

³ Zakaj zgradil je zopet višave, ki jih je bil zrušil njegov oče Ezekija, in je postavil oltarje Baalu in napravil Ašero, kakor je storil Ahab, kralj Izraelov, in poklanjal se vsej vojski nebeški in služil zvezdam.

⁴ In sezidal je oltarje v hiši Gospodovi, o kateri je bil rekel Gospod: V Jeruzalemu postavim ime svoje.

⁵ Sezidal je tudi oltarje vsej vojski nebeški na obeh dvoriščih pri hiši Gospodovi.

⁶ In svojega sina je daroval, da je šel skozi ogenj, in se je pečal z vedeževanjem in zaklinjanjem in podpiral rotilce duhov in čarodejnike: delal je mnogo hudega v očeh Gospodovih, da bi ga dražil v jezo.

⁷ Postavil je tudi rezano podobo Ašere, ki jo je bil naredil, v hiši, o kateri je Gospod rekel Davidu in Salomonu, sinu njegovemu: V tej hiši in v Jeruzalemu, ki sem ga izvolil iz vseh rodov Izraelovih, postavim ime svoje za vekomaj;

⁸ tudi ne pustim več, da bi šle noge Izraelove z zemlje, ki sem jo dal njih očetom, ako bodo le pazili, da delajo po vsem, kar sem jim ukazal, in po vsej postavi, ki jim jo je zapovedal hlapec moj Mojzes.

⁹ Ali niso poslušali; in Manasej jih je zapeljeval, da delajo, kar je hudo, bolj nego narodi, ki jih je Gospod potrebil pred sinovi Izraelovimi.

¹⁰ Tedaj je govoril Gospod po svojih hlapcih, prorokih, in dejal:

¹¹ Ker je storil Manasej, kralj Judov, vse te gnusobe in delal krivično bolj, nego karkoli so delali Amorejci, ki so živeli pred njim, in je napeljal Judo, da tudi greši ž njegovimi maliki:

¹² zatorej pravi tako Gospod, Bog Izraelov: Glej, jaz pripravim takšno nesrečo nad Jeruzalem in nad Judo, da mu bode, kdorkoli bo o tem slišal, zvenelo po obeh ušesih.

¹³ In potegnem čez Jeruzalem mersko vrvico samarijsko in grezilo hiše Ahabove, in izpraznim Jeruzalem, kakor če kdo obriše skledo: obrišejo in povezne.

¹⁴ In zavržem ostanek dediščine svoje in jih izdam v roko njih sovražnikov, in bodo v rop in v plen vsem sovražnikom svojim,

¹⁵ ker so delali, kar je zlo v mojih očeh, in so me dražili v jezo od dne, ko so odšli njih očetje iz Egipta, do sedaj.

¹⁶ In Manasej je tudi prelil veliko nedolžne krvi, dokler ni ž njo napolnil Jeruzalema od enega konca do drugega, razen svojega greha, s katerim je zapeljeval Judo v greh, da so delali, kar je bilo hudo v očeh Gospodovih.

¹⁷ Druge zgodbe pa Manasejeve in vse, kar je storil, in greh, s katerim je grešil, ni li zapisano v knjigi letopisov kraljev Judovih?

¹⁸ In Manasej je legel k očetom svojim in je bil pokopan na vrtu hiše svoje, na vrtu Uzovem. In zakraljeval je sin njegov Amon namesto njega.

¹⁹ Dvaindvajset let je bil star Amon, ko je zakraljeval, in vladal je dve leti v Jeruzalemu; in materi njegovi je bilo ime Mesulemeta, hči Haruzova iz Jotbe.

²⁰ In delal je, kar je bilo hudo v očeh Gospodovih, kakor je bil delal oče njegov Manasej.

²¹ In hodil je po vsej poti, po kateri je hodil oče njegov, služeč malikom, ki jim je služil njegov oče, in klanjajoč se jim;

²² Gospoda pa, Boga očetov svojih, je opustil, in ni hodil po poti Gospodovi.

²³ In služabniki Amonovi so sklenili zaroto zoper njega in so kralja usmrtili v hiši njegovi.

²⁴ A ljudstvo dežele je pobilo vse, ki so se bili zarotili zoper njega; in ljudstvo dežele je postavilo Josija, sina njegovega, za kralja na mestu njegovem.

²⁵ Kar je pa več praviti o Amonu, kar je storil, ni li zapisano v knjigi letopisov kraljev Judovih?

²⁶ In pokopali so ga v grobu njegovem na vrtu Uzovem. In Josija, sin njegov, je zavladal na mestu njegovem.