¹ Pripetilo se je, ko je Jabín, kralj iz Hacórja, slišal te stvari, da je poslal k Jobábu, kralju Madóna in h kralju Šimróna in h kralju Ahšáfa

² in h kraljem, ki so bili na severu gora in na ravninah južno od Kinérota in v dolino in na meje Dora na zahodu

³ in h Kánaancem na vzhodu in na zahodu in k Amoréjcem in k Hetejcem in k Perizéjcem in k Jebusejcem po gorah in k Hivéjcem pod Hermonom v deželi Micpa.

⁴ In odšli so ven, oni in vse njihove vojske z njimi, mnogo ljudstva, po številu celo kakor peska, ki je na morski obali, s konji in zelo mnogimi bojnimi vozovi.

⁵ Ko so se vsi ti kralji srečali¹ skupaj, so prišli in se skupaj utaborili pri vodah Meróma, da se borijo zoper Izrael.

1. srečali…: hebr. po dogovoru srečali.

⁶ ¶ Gospod je rekel Józuetu: »Ne bodi prestrašen zaradi njih, kajti jutri ob tem času jih bom vse umorjene izročil pred Izraela. Njihovim konjem boš prerezal Ahilove tetive in njihove bojne vozove sežgal z ognjem.«

⁷ Tako je zoper njih nenadoma prišel Józue in vse bojno ljudstvo z njim pri vodah Meróa in padli so nanje.

⁸ Gospod jih je izročil v roko Izraela, ki jih je udaril in pregnal do vélikega Sidóna¹ in do Misrefót Majima² in vzhodno k dolini Micpe in udarjali so jih, dokler niso pustili nikogar preostati.

1. vélikega Sidóna: ali, Sidonrabe.
2. Misrefót Majima: ali, Solne jame: hebr. Gorenje vodá.

⁹ Józue jim je storil, kakor mu je Gospod zaukazal. Njihovim konjem je prerezal Ahilove tetive in njihove bojne vozove zažgal z ognjem.

¹⁰ ¶ Józue se je ob tistem času obrnil nazaj in zavzel Hacór in njihovega kralja udaril z mečem, kajti Hacór je bil prej poglavar vseh tistih kraljestev.

¹¹ Vse duše, ki so bile v njem, so udarili z ostrino meča; popolnoma so jih uničili, tam ni ostal¹ nihče, da diha. In Hacór je požgal z ognjem.

1. ostal…: hebr. ostalo nobenega diha.

¹² Vsa mesta tistih kraljev in vse kralje izmed njih je Józue zajel in jih udaril z ostrino meča in jih popolnoma uničil, kakor¹ je zapovedal Gospodov služabnik Mojzes.

1. 4 Mz 33,52; 5 Mz 7,2; 5 Mz 7,20; 5 Mz 16,17

¹³ Toda kar se tiče mest, ki so mirovala v svoji¹ moči, pa Izrael ni požgal nobenega izmed njih, razen samo Hacór; ki ga je požgal Józue.

1. v svoji…: hebr. na svojem kupu.

¹⁴ Ves plen teh mest in živino so si Izraelovi otroci vzeli za plen, toda vsakega človeka so udarili z ostrino meča, dokler jih niso uničili niti niso pustili nobenega da diha.

¹⁵ ¶ ¹ Kakor je Gospod zapovedal svojemu služabniku Mojzesu, tako² je Mojzes zapovedal Józuetu in tako je storil Józue. Ničesar ni pustil³ nenarejenega, od vsega, kar je Gospod zapovedal Mojzesu.

1. 2 Mz 34,11
2. 5 Mz 7,2
3. pustil…: hebr. odstranil.

¹⁶ Tako je Józue zavzel vso tisto deželo, hribe in vso južno deželo, vso deželo Gošen, dolino in ravnino, Izraelovo goro in dolino te iste,

¹⁷ torej od gore¹ Halak, ki gre gor k Seírju, celo do Báal Gada v libanonski dolini pod goro Hermon. Zajel je vse njihove kralje, jih udaril in usmrtil.

1. gore: ali, gladke gore.

¹⁸ Józue je dolgo časa¹ bojeval vojno z vsemi tistimi kralji.

1. [Leta 1445 pr. Kr.]

¹⁹ Tam ni bilo mesta, ki bi z Izraelovimi otroki sklenilo mir, razen¹ Hivéjcev, prebivalcev Gibeóna. Vse druge so zavzeli v bitki.

1. Joz 9,3

²⁰ Kajti to je bilo od Gospoda, da zakrkne njihova srca, da bi prišli v boj zoper Izrael, da bi jih lahko popolnoma uničil in da ne bi imeli naklonjenosti, temveč da bi jih lahko uničil, kakor je Gospod zapovedal Mojzesu.

²¹ ¶ Ob tistem času je prišel Józue in iztrebil Anákovce z gora, iz Hebróna, iz Debírja, iz Anába, iz vseh Judovih gora in iz vseh Izraelovih gora. Józue jih je popolnoma uničil z njihovimi mesti.

²² Nobeden izmed Anákovcev ni ostal v deželi Izraelovih otrok. Ostali so samo v Gazi, Gatu in v Ašdódu.

²³ Tako je Józue zavzel¹ celotno deželo, glede na vse, kar je Gospod rekel Mojzesu, in Józue jo je dal za dediščino Izraelu, glede² na njihove oddelke po njihovih rodovih. In dežela je počivala pred vojno.

1. [Leta 1445 pr. Kr.]
2. 4 Mz 26,53