¹ Nunov sin Józue je iz Šitíma na skrivaj poslal¹ ogledovat dva moža, rekoč: »Pojdita, poglejta deželo, celo Jeriho.« Odšla sta ter prišla² v hišo pocestnice, po imenu Rahába in tam³ prenočila.

1. poslal: ali, odposlal.
2. Heb 11,31; Jak 2,25
3. tam…: hebr. se tam ulegla.

² Kralju Jerihe je bilo povedano, rekoč: »Glej, nocoj sta prišla sèm moža izmed Izraelovih otrok, da preiščeta deželo.«

³ Kralj Jerihe je poslal k Rahábi, rekoč: »Privedi naprej moža, ki sta prišla k tebi, ki sta vstopila v tvojo hišo, kajti prišla sta, da bi preiskala vso deželo.«

⁴ Ženska je vzela dva moža ter ju skrila in rekla tako: »K meni sta prišla moža, toda nisem vedela od kod sta bila.

⁵ Pripetilo se je okoli časa zapiranja velikih vrat, ko je bilo temno, da sta moža odšla ven. Kam sta moža odšla, ne vem. Hitro ju zasledujte, kajti dohiteli ju boste.«

⁶ Toda ona ju je privedla gor na streho hiše in ju skrila s stebli lana, ki jih je razvrstila po strehi.

⁷ Možje so ju zasledovali po poti k Jordanu, k prehodom in takoj, ko so tisti, ki so ju zasledovali, odšli ven, so zaprli velika vrata.

⁸ ¶ Preden sta se ulegla, je prišla k njima na streho

⁹ in možema rekla: »Vem, da vam je Gospod dal to deželo in da je vaša strahota padla na nas in da vsi¹ prebivalci dežele zaradi vas slabijo.

1. vsi…: hebr. se vsi prebivalci dežele zaradi vas topijo.

¹⁰ Kajti slišali smo, kako je Gospod za vas posušil¹ vode Rdečega morja, ko ste prišli iz Egipta, in kaj ste storili dvema kraljema Amoréjcev, ki sta bila na drugi strani Jordana, Sihónu² in Ogu, ki ste jih popolnoma uničili.

1. 2 Mz 14,21; Joz 4,23
2. 4 Mz 21,24

¹¹ Takoj, ko smo slišali te stvari, so se naša srca stopila niti tam¹ zaradi vas ni ostalo nič več poguma v kateremkoli človeku, kajti Gospod, vaš Bog, on je Bog v nebesih zgoraj in na zemlji spodaj.

1. tam…: hebr. se ni dvignilo.

¹² Zdaj torej, prosim vaju, prisezita mi pri Gospodu, ker sem vama izkazala prijaznost, da bosta tudi vidva izkazala prijaznost hiši mojega očeta in mi dala zanesljivo znamenje.

¹³ In da boste mojega očeta rešili živega in mojo mater, moje brate, moje sestre in vse, kar imajo in naša življenja osvobodili pred smrtjo.«

¹⁴ Moža sta ji odgovorila: »Najina življenja za¹ vaša, če ne izustiš te naše stvari. Zgodilo se bo, ko nam Gospod da deželo, da bomo s teboj postopali prijazno in zvesto.«

1. za…: hebr. namesto tvojega, da umreš.

¹⁵ Potem ju je po vrvi spustila skozi okno, kajti njena hiša je bila na mestnem obzidju in prebivala je na obzidju.

¹⁶ Rekla jima je: »Spravita se do gore, da vaju ne bi srečali zasledovalci in tam se skrivajta tri dni, dokler se zasledovalci ne vrnejo in potem lahko gresta svojo pot.«

¹⁷ Moža sta ji rekla: »Midva bova brez krivde glede te tvoje prisege, s katero si naju prisegla.

¹⁸ Glej, ko pridemo v deželo, boš to škrlatno vrv privezala na okno, skozi katero si naju spustila dol in domov k sebi boš privedla¹ svojega očeta, svojo mater, svoje brate in vso družino svojega očeta.

1. privedla: hebr. zbrala.

¹⁹ In zgodilo se bo, da kdorkoli bo šel ven skozi vrata tvoje hiše na ulico, bo njegova kri na njegovi glavi, midva pa bova brez krivde. In kdorkoli bo s teboj v hiši, njegova kri bo na najini glavi, če bo katerakoli roka nad njim.

²⁰ Če izustiš to našo stvar, potem bova prosta tvoje prisege, s katero si naju primorala priseči.«

²¹ Rekla je: »Glede na vajine besede, tako naj bo to.« Poslala ju je proč in sta odšla in na okno je privezala škrlatno vrv.

²² ¶ Odšla sta in prišla h gori ter tam ostala tri dni, dokler se zasledovalci niso vrnili. Zasledovalci so ju iskali po vsej poti, toda niso ju našli.

²³ ¶ Tako sta se oba moža vrnila in spustila z gore, šla čez in prišla k Nunovemu sinu Józuetu in mu povedala vse stvari, ki so se jima pripetile.

²⁴ Józuetu sta rekla: »Resnično, Gospod je v naše roke izročil vso deželo, kajti celo vsi prebivalci dežele zaradi¹ nas slabijo.«

1. zaradi…: hebr. se zaradi nas topijo.