¹ To¹ so besede, ki jih je Mojzes govoril vsemu Izraelu na tej strani Jordana, v divjini, na ravnini nasproti Rdečemu² morju, med Paránom,³ Tofelom,⁴ Labánom,⁵ Hacerótom⁶ in Di Zahábom.⁷

1. [Leta 1451 pr. Kr.]
2. Rdečemu…: ali, Cufu.
3. [Parán: hebr. okrasni.]
4. [Tofel: hebr. močvirje.]
5. [Labán: hebr. bel.]
6. [Hacerót: hebr. dvorišča.]
7. [Di Zaháb: hebr. zlat.]

² (Tam je enajstdnevno potovanje od Horeba,¹ po poti gorovja Seír² do Kadeš Barnée.)³

1. [Horeb: hebr. opustel.]
2. [Seír: hebr. hribovit.]
3. [Kadeš Barnéa: hebr. puščava begunca.]

³ V štiridesetem letu,¹ v enajstem mesecu, na prvi dan meseca, se je pripetilo, da je Mojzes spregovoril Izraelovim otrokom glede vsega, kar mu je Gospod dal njim v zapoved,

1. [Leta 1451 pr. Kr.]

⁴ potem, ko je umoril amoréjskega kralja Sihóna, ki je prebival v Hešbónu in bašánskega kralja Oga, ki je prebival pri Aštarótu v Edréiju,¹²

1. [Edréij: hebr. mogočen.]
2. 4 Mz 21,24

⁵ na tej strani Jordana, v moábski deželi, je Mojzes začel oznanjati to postavo, rekoč:

⁶ »Gospod, naš Bog, nam je spregovoril na Horebu, rekoč: ›Dovolj dolgo ste prebivali na tej gori.

⁷ Obrnite se in pojdite na potovanje in pojdite h gori Amoréjcev in k vsem krajem¹ blizu nje, na ravnini, na hribih, v dolini, na jugu in ob morski obali, k deželi Kánaancev in k Libanonu, k veliki reki, reki Evfrat.

1. krajem: hebr. njihovim sosedom.

⁸ Glejte, pred vas sem postavil¹ deželo. Vstopite in vzemite v last deželo, ki jo je Gospod prisegel vašim očetom, Abrahamu,² Izaku in Jakobu, da jo da njim in njihovemu semenu za njimi.‹

1. postavil: hebr. dal.
2. 1 Mz 15,18; 1 Mz 17,7-8

⁹ ¶ Ob tistem času sem vam govoril, rekoč: ›Nisem vas zmožen nositi sam.

¹⁰ Gospod, vaš Bog, vas je pomnožil in glejte, vas je ta dan kakor zvezd neba zaradi množice.

¹¹ (Gospod, Bog vaših očetov, naj vas naredi tisočkrat toliko, kot vas je in vas blagoslovi, kot vam je obljubil!)

¹² Kako lahko jaz sam nosim vašo obremenitev, vaše breme in vaš prepir?

¹³ Vzemite¹ si modre može, razumne in poznane med svojimi rodovi in jaz jih bom naredil voditelje nad vami.‹

1. Vzemite: hebr. Dajte.

¹⁴ Odgovorili ste mi in rekli: ›Stvar, ki si jo govoril, je za nas dobra, da [jo] storimo.‹

¹⁵ Tako sem vzel vodilne izmed vaših rodov, modre može in poznane in jih naredil¹ poglavarje nad vami, tisočnike, stotnike, petdesetnike, desetnike in častnike med vašimi rodovi.

1. naredil: hebr. dal za.

¹⁶ Ob tistem času sem zadolžil vaše sodnike, rekoč: ›Prisluhnite pravdam med vašimi brati in pravično sodite¹ med vsakim možem, njegovim bratom in tujcem, ki je z njim.

1. Jn 7,24

¹⁷ Pri sodbi se¹ ne boste ozirali na osebe; temveč boste prisluhnili tako majhnemu kakor velikemu. Ne boste se bali obličja človeka, kajti razsodba je Božja. Zadevo pa, ki je za vas pretežka, to prinesite k meni in ji bom prisluhnil.‹²

1. se…: hebr. ne boste priznavali obrazov.
2. 3 Mz 19,15; 5 Mz 16,19; 1 Sam 16,7; Prg 24,23

¹⁸ Ob tistem času sem vam zapovedal vse stvari, ki naj bi jih storili.

¹⁹ ¶ Ko¹ smo odpotovali od Horeba, smo odšli skozi vso to veliko in strašno divjino, ki ste jo videli po poti gore Amoréjcev, kakor nam je Gospod, naš Bog, zapovedal, in prišli smo do Kadeš Barnée.

1. [Leta 1490 pr. Kr.]

²⁰ Rekel sem vam: ›Prišli ste h gori Amoréjcev, ki nam jo daje Gospod, naš Bog.

²¹ Glej, Gospod, tvoj Bog je predte postavil deželo. Pojdi gor in si jo vzemi v last, kakor ti je rekel Gospod, Bog tvojih očetov. Ne boj se niti ne izgubi poguma.‹

²² ¶ Približali ste si mi, vsak izmed vas in rekli: ›Pred nami bomo poslali može in preiskali bodo deželo in nam ponovno prinesli besedo, po kateri poti moramo iti gor in v katera mesta bomo prišli.‹

²³ Govor¹ mi je ugajal, in izmed vas sem² vzel dvanajst mož, enega iz rodu

1. [Leta 1490 pr. Kr.]
2. 4 Mz 13,3

²⁴ in obrnili so¹ se in odšli gor na goro in prišli v dolino Eškól in jo preiskali.

1. 4 Mz 13,24

²⁵ V svoje roke so vzeli od sadu dežele in to prinesli dol k nam in nam ponovno prinesli besedo ter rekli: ›To je dobra dežela, ki nam jo daje Gospod, naš Bog.‹

²⁶ Vendar niste hoteli iti gor, temveč [ste se] uprli zoper zapoved Gospoda, svojega Boga.

²⁷ V svojih šotorih ste godrnjali in rekli: ›Zato, ker nas je Gospod sovražil, nas je privedel naprej, ven iz egiptovske dežele, da nas izroči v roke Amoréjcev, da nas uničijo.

²⁸ Kam naj gremo gor? Naši bratje so našemu¹ srcu vzeli pogum, rekoč: ›Ljudstvo je večje in višje, kakor smo mi. Mesta so velika in ograjena do neba, in poleg tega smo tam videli Anákove² sinove.‹‹

1. našemu…: hebr. stopili naše srce.
2. 4 Mz 13,29

²⁹ Potem sem vam rekel: ›Ne bodite zaprepadeni niti se jih ne bojte.

³⁰ Gospod, vaš Bog, ki gre pred vami, se bo boril za vas, glede na vse, kar je pred vašimi očmi za vas storil v Egiptu

³¹ in v divjini, kjer si videl, kako te je nosil Gospod, tvoj Bog, kakor mož nosi svojega sina, na vsej poti, kamor ste odšli, dokler niste prišli na ta kraj.‹

³² Vendar v tej stvari niste verovali Gospodu, svojemu Bogu,

³³ ki je pred vami odšel na pot, da vam poišče prostor, da na njem postavite svoje šotore, v ognju ponoči, da vam pokaže po kateri pot naj bi šli, in v oblaku podnevi.¹

1. 2 Mz 13,21

³⁴ Gospod je slišal glas vaših besed in bil ogorčen ter prisegel, rekoč:

³⁵ ›Zagotovo¹² ne bo nobeden izmed teh mož tega zlega rodu videl te dobre dežele, za katero sem prisegel, da jo dam vašim očetom,

1. [Leta 1491 pr. Kr.]
2. 4 Mz 14,29

³⁶ razen Jefunéjevega sina Kaléba; on jo bo videl in njemu bom dal deželo, po kateri je stopal in njegovim otrokom, ker je v celoti¹ sledil Gospodu.‹

1. v celoti…: hebr. izpolnil, da gre za Gospodom.

³⁷ Prav tako je bil Gospod zaradi vas jezen name, rekoč: ›Ti tudi¹ ne boš vstopil vanjo.²

1. 5 Mz 3,26; 5 Mz 4,21; 5 Mz 34,4
2. 4 Mz 20,12; 4 Mz 27,14

³⁸ Toda Nunov sin Józue, ki stoji pred teboj, on bo vstopil tja. Ohrabri ga, kajti Izraelu bo povzročil, da jo podeduje.

³⁹ Poleg tega bodo vaši malčki, za katere ste rekli, da bi morali biti plen in vaši otroci, ki na ta dan niso imeli spoznanja med dobrim in zlom, oni bodo vstopili tja in njim jo bom dal in oni jo bodo vzeli v last.

⁴⁰ Toda kar se tiče vas, se obrnite in pojdite na potovanje v divjino, po poti Rdečega morja.‹

⁴¹ Potem ste mi odgovorili in rekli: ›Grešili¹ smo zoper Gospoda, šli bomo gor in se borili, glede na vse, kar nam je zapovedal Gospod, naš Bog.‹ In ko ste si opasali vsak mož svoje bojno orožje, ste bili pripravljeni, da greste gor na hrib.

1. 4 Mz 14,40

⁴² Gospod mi je rekel: ›Reci jim: ›Ne pojdite gor niti se ne bojujte, kajti jaz nisem med vami, da ne bi bili udarjeni pred svojimi sovražniki.‹‹