¹ Mojzes¹ je sklical ves Izrael in jim rekel: »Poslušaj, oh Izrael, zakone in sodbe, ki jih ta dan govorim v vaša ušesa, da se jih lahko naučite in jih ohranjate² in jih izvršujete.

1. [Leta 1491 pr. Kr.]
2. ohranjate…: hebr. varujete, da.

² Gospod, naš Bog, je z nami sklenil zavezo na Horebu.¹

1. 2 Mz 19,5

³ Gospod te zaveze ni sklenil z našimi očeti, temveč z nami, torej nami, ki smo, vsi izmed nas, ta dan tukaj živi.

⁴ Gospod je s teboj govoril iz obličja v obličje, na gori, iz srede ognja

⁵ (ob tistem času sem stal med Gospodom in vami, da bi vam pokazal Gospodovo besedo, kajti vi ste se zaradi ognja bali in niste šli gor na goro), rekoč:

⁶ ¶ [1]¹ ›Jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki te je privedel iz egiptovske dežele, iz hiše sužnosti.²

1. 2 Mz 20,2-17; 3 Mz 26,1; Ps 81,10
2. sužnosti: hebr. služabnikov.

⁷ [2] Pred menoj ne boš imel nobenih drugih bogov.

⁸ Sebi ne boš naredil nobene rezane podobe ali kakršnekoli podobnosti katerekoli stvari, ki je v nebesih zgoraj ali ki je na zemlji spodaj ali ki je v vodah pod zemljo.

⁹ Ne boš se jim priklanjal niti jim služil, kajti jaz, Gospod,¹ tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki obiskujem krivičnost očetov na otrocih do tretjega in četrtega rodu teh, ki me sovražijo

1. 2 Mz 34,7

¹⁰ in izkazujem¹ usmiljenje tisočim tistih, ki me ljubijo in varujejo moje zapovedi.

1. Jer 32,18

¹¹ [3] Ne boš v prazno vzel imena Gospoda, svojega Boga, kajti Gospod ne bo brez krivde držal tistega, ki v prazno jemlje njegovo ime.

¹² [4] Varuj šabatni dan, da ga posvečuješ, kakor ti je zapovedal Gospod, tvoj Bog.

¹³ Šest dni se boš trudil in opravljal vse svoje delo,

¹⁴ toda sedmi dan je šabat¹ Gospodu, tvojemu Bogu. Na [ta dan] ne boš opravljal nobenega dela, ne ti, niti tvoj sin, niti tvoja hči, niti tvoj sluga, niti tvoja dekla, niti tvoj vol, niti tvoj osel, niti nobena izmed tvoje živine, niti tvoj tujec, ki je znotraj tvojih velikih vrat, da lahko tvoj sluga in tvoja dekla počivata kakor ti.

1. 1 Mz 2,2; Heb 4,4

¹⁵ Spominjaj pa se, da si bil služabnik v egiptovski deželi in da te je Gospod, tvoj Bog, od tam privedel z mogočno roko in z iztegnjenim laktom. Zato ti je Gospod, tvoj Bog, zapovedal, da izvajaš šabatni dan.

¹⁶ ¶ [5] Spoštuj svojega očeta in svojo mater, kakor ti je zapovedal Gospod, tvoj Bog, da bodo tvoji dnevi lahko podaljšani in da ti bo dobro šlo v deželi, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog.

¹⁷ [6]¹ Ne boš ubil.

1. Mt 5,2

¹⁸ [7]¹ Niti ne boš zagrešil zakonolomstva.

1. Lk 18,20

¹⁹ [8]¹ Niti ne boš kradel.

1. Rim 13,9

²⁰ [9] Niti ne boš pričal po krivem zoper svojega bližnjega.

²¹ [10]¹ Niti si ne boš želel žene svojega bližnjega, niti ne boš hlepel [po] hiši svojega bližnjega, [po] njegovem polju ali [po] njegovem slugi ali [po] njegovi dekli, [po] njegovem volu ali [po] njegovem oslu ali [po] katerikoli stvari, ki je [od] tvojega bližnjega.‹

1. Rim 7,7

²² ¶ Te besede je Gospod govoril vsemu zboru na gori, iz srede ognja, iz oblaka in iz goste teme, z močnim glasom. In ni več dodal. Napisal jih je na dve kamniti plošči in mi ju izročil.

²³ ¶ Pripetilo se je, ko ste iz srede teme zaslišali glas (kajti gora je gorela z ognjem), da ste se mi približali, celó vsi poglavarji vaših rodov in vaše starešine

²⁴ in ste rekli: ›Glej, Gospod, naš Bog, nam je pokazal svojo slavo in svojo veličino in iz srede ognja smo¹ slišali njegov glas. Ta dan smo videli, da Bog govori z možem in ta² živi.

1. 2 Mz 19,19
2. 5 Mz 4,33

²⁵ Zdaj torej zakaj naj bi umrli? Kajti ta velik ogenj nas bo použil. Če še naprej slišimo¹ glas Gospoda, našega Boga, potem bomo umrli.

1. slišimo…: hebr. dodamo slišanju glasu.

²⁶ Kajti kdo je tam od vsega mesa, ki je iz srede ognja slišal govoriti glas živega Boga, kakor smo mi in je živel?

²⁷ Ti pojdi blizu in prisluhni vsemu, kar bo rekel Gospod, naš Bog in spregovori nam vse, kar ti bo govoril Gospod, naš Bog in mi¹ bomo temu prisluhnili in to storili.‹

1. 2 Mz 20,19

²⁸ Gospod je slišal glas vaših besed, ko ste mi govorili in Gospod mi je rekel: ›Slišal sem glas besed tega ljudstva, ki so ti jih govorili. Dobro so povedali vse, kar so govorili.

²⁹ Oh, da bi bilo takšno srce v njih, da bi se me bali in se vedno držali vseh mojih zapovedi, da bi bilo lahko dobro z njimi in z njihovimi otroki na veke!

³⁰ Pojdi, reci jim: ›Ponovno se vrnite v svoje šotore.‹

³¹ Toda kar se tebe tiče, ti ostani tukaj, poleg mene in govoril ti bom vse zapovedi, zakone in sodbe, ki jih boš učil, da jih bodo lahko izpolnjevali v deželi, ki sem jim jo dal, da jo vzamejo v last.‹

³² Obeleževali boste torej, da delate, kakor vam je zapovedal Gospod, vaš Bog. Ne boste se odvrnili vstran, ne k desni roki ne k levi.

³³ Hodili boste po vseh poteh, ki vam jih je zapovedal Gospod, vaš Bog, da boste lahko živeli in da bo lahko dobro z vami in da boste lahko podaljšali svoje dni v deželi, ki jo boste vzeli v last.