¹ In Mojzes skliče vse Izraelce in jim reče: Poslušaj, o Izrael, zapovedi in sodbe, ki jih vam danes govorim na ušesa, učite se jih in pazite nanje, da jih izpolnjujete.

² Gospod, Bog naš, je sklenil z nami zavezo na Horebu.

³ Ne z očeti našimi je sklenil tole zavezo, ampak prav z nami, ki tu smo danes vsi in živimo.

⁴ Od obličja do obličja je govoril Gospod z vami na gori iz sredi ognja

⁵ (jaz sem stal med Gospodom in vami, da bi vam znanil besedo Gospodovo, kajti bali ste se zaradi ognja in niste stopili na goro), veleč:

⁶ Jaz sem Gospod, Bog tvoj, ki sem te peljal iz dežele Egiptovske, iz hiše sužnosti.

⁷ Ne imej drugih bogov zraven mene.

⁸ Ne delaj si rezanih podob, ne nikakršnih podob tega, kar je zgoraj na nebu, kar je spodaj na zemlji in kar je v vodah pod zemljo:

⁹ ne moli jih in ne časti jih, zakaj jaz sem Gospod, Bog tvoj, Bog mogočni, goreči, ki obiskujem krivico očetov na sinovih do tretjega in četrtega pokolenja tistih, ki me sovražijo,

¹⁰ in izkazujem milost tisočim onih, ki me ljubijo in izpolnjujejo zapovedi moje.

¹¹ Ne imenuj po nemarnem imena Gospoda, svojega Boga, zakaj Gospod ne pusti brez kazni njega, ki imenuje njegovo ime po nemarnem.

¹² Spoštuj sobotni dan, da ga posvečuješ, kakor ti je zapovedal Gospod, Bog tvoj.

¹³ Šest dni delaj in opravljaj vsa opravila svoja,

¹⁴ ali sedmi dan je čas počitka Gospodu, Bogu tvojemu: v njem ne opravljaj nobenega dela, ne ti, ne sin tvoj, ne hči tvoja, ne hlapec tvoj, ne dekla tvoja, ne vol, ne osel tvoj, ne nobeno živinče tvoje, niti tujec, ki je v vratih tvojih, da se odpočije hlapec tvoj in dekla tvoja kakor ti.

¹⁵ In spominjaj se, da si bil suženj v Egiptovski deželi in da te je Gospod, Bog tvoj, izpeljal odondod z mogočno roko in z iztegnjeno ramo: zato ti je Gospod, Bog tvoj, zapovedal praznovati dan sobotni.

¹⁶ Spoštuj očeta svojega in mater svojo, kakor ti je zapovedal Gospod, Bog tvoj, da se podaljšajo tvoji dnevi ter da se ti bo dobro godilo na zemlji, ki ti jo daje Gospod, Bog tvoj.

¹⁷ Ne ubijaj.

¹⁸ Ne prešeštvuj.

¹⁹ Ne kradi.

²⁰ Ne govori krivega pričevanja zoper bližnjega svojega.

²¹ Ne poželi žene bližnjega svojega, tudi ne hrepeni po svojega bližnjega hiši, ne po njegovi njivi, ne po hlapcu in dekli njegovi, ne po volu ali oslu njegovem, ne po ničemer, kar je bližnjega tvojega.

²² Te besede je govoril Gospod vsemu zboru vašemu na gori iz sredi ognja in oblaka in teme z velikim glasom, in ni ničesar pridel; in napisal jih je na dve kameneni plošči in ju je izročil meni.

²³ Ali ko ste slišali glas iz sredi teme in je gora gorela z ognjem, ste pristopili k meni, vsi načelniki vaših rodov in vaši starejšine,

²⁴ in ste dejali: Glej, Gospod, Bog naš, nam je pokazal svojo slavo in velikost svojo, in njegov glas smo slišali iz sredi ognja; danes smo videli, da Bog govori s človekom, in ta ostane živ.

²⁵ Sedaj pa, zakaj naj bi umrli? kajti ta veliki ogenj nas požre; ako bomo še dalje poslušali glas Gospoda, našega Boga, umrjemo.

²⁶ Kajti kdo je izmed vsega mesa, ki bi bil slišal glas živega Boga, govorečega iz ognja, kakor smo ga mi, in bi ostal živ?

²⁷ Pristopi ti tja in poslušaj vse, kar pravi Gospod, Bog naš, in povej nam vse, kar ti bo govoril Gospod, Bog naš; slišati hočemo in storiti to.

²⁸ In Gospod je slišal glas vaših besed, ko ste govorili k meni, in Gospod mi reče: Slišal sem glas tega ljudstva besed, ki so jih govorili k tebi; dobro je vse, kar so govorili.

²⁹ O da bi imeli tako srce, da bi se me bali in hranili vse moje zapovedi vse dni, da bi se dobro godilo njim in njih otrokom vekomaj!

³⁰ Pojdi, veli jim: Vrnite se v svoje šatore.

³¹ Sam pa ostani tu pri meni, in ti povem vso zapoved in postave in sodbe, katere jih uči, da se ravnajo po njih v deželi, ki jim jo dajem, da jo obvladajo. –

³² Pazite torej, da ravnate, kakor vam je zapovedal Gospod, Bog vaš; ne odstopite ne na desno, ne na levo;

³³ temuč hodite po vsem potu, ki vam ga je zapovedal Gospod, Bog vaš, da bi živeli in bi vam dobro bilo in da bi podaljšali svoje dni v deželi, ki jo posedete.