¹ Tisti čas mi reče Gospod: Izsekaj si dve kameneni plošči, kakor sta bili prejšnji, in stopi k meni na goro, in naredi si leseno skrinjo;

² in napišem na plošči besede, ki so bile na prejšnjih, ki si ju razbil, ti pa vloži v skrinjo.

³ Naredil sem torej skrinjo iz akacijevega lesa in izsekal dve plošči iz kamena, kakor sta bili prejšnji, in stopil sem na goro z obema ploščama v roki svoji.

⁴ Tedaj je napisal na plošči soglasno s prvim pismom tistih deset besed, ki vam jih je Gospod govoril na gori, iz sredi ognja, v dan zbora; nato mi ju da Gospod,

⁵ in jaz se obrnem in stopim doli z gore in položim plošči v skrinjo, ki sem jo naredil, in ondi sta, kakor mi je bil Gospod zapovedal. –

⁶ Sinovi Izraelovi pa so šli od Vodnjaka Jakanovih sinov v Mozero; tam je umrl Aron in tam je bil pokopan. In Eleazar, njegov sin, je služboval kot duhovnik na njegovem mestu.

⁷ Odtod so potovali v Gudgodo in iz Gudgode v Jotbato, v pokrajino potokov vodá.

⁸ Tisti čas je Gospod oddelil rod Levijev, da naj nosi skrinjo Gospodove zaveze in stoji pred Gospodom, pripravljen za službo, ter blagoslavlja v njegovem imenu, do tega dne.

⁹ Zato nima Levi deleža, ne dediščine s svojimi brati; Gospod je njegova dediščina, kakor mu je obljubil Gospod, tvoj Bog. –

¹⁰ Jaz pa sem ostal na gori kakor prvikrat štirideset dni in štirideset noči, in Gospod me je uslišal tudi to pot; ni te hotel Gospod pogubiti.

¹¹ A Gospod mi je velel: Vstani, odidi in pojdi pred ljudstvom, da dospejo v deželo in jo posedejo, ki sem zanjo prisegel njih očetom, da jim jo dam.

¹² Sedaj pa, o Izrael, kaj zahteva Gospod, tvoj Bog, od tebe? Samo to: da se bojiš Gospoda, svojega Boga, da hodiš po vseh njegovih potih, da ga ljubiš in služiš Gospodu, svojemu Bogu, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje,

¹³ da držiš Gospodove zapovedi in njegove postave, ki ti jih danes zapovedujem tebi v dobro.

¹⁴ Glej, Gospoda, tvojega Boga, je nebo in nebesa nebes, zemlja in vse, kar je na njej.

¹⁵ Vendar se je samo k tvojim očetom milo nagnil Gospod, da bi jih ljubil, in izvolil si je njih seme za njimi, to je vas, mimo vseh ljudstev, kakor je danes.

¹⁶ Obrežite torej neobrezo svojega srca in ne bodite več trdovratni.

¹⁷ Zakaj Gospod, vaš Bog, on je Bog bogov in gospodov Gospod, Bog mogočni, veliki, silni in grozni, ki se ne ozira, kdo je kdo, in ne jemlje podkupila;

¹⁸ ki se poteguje za pravdo sirote in vdove in ljubi tujca, podeljujoč mu živeža in oblačil.

¹⁹ Zato ljubite tujca, kajti tujci ste bili v Egiptovski deželi.

²⁰ Gospoda, svojega Boga, se boj, njemu služi, njega se oklepaj in pri njegovem imenu prisegaj.

²¹ On je hvala tvoja, on tvoj Bog, ki je zate storil tiste velike in strašne reči, ki so jih videle tvoje oči.

²² tvoji očetje so šli doli v Egipt s sedemdesetimi dušami, sedaj pa te je Gospod, tvoj Bog, pomnožil kakor zvezde na nebu.