¹ To pa je blagoslov, s katerim je blagoslovil Mojzes, mož Božji, Izraelove sinove pred svojo smrtjo.

² In dejal je: Gospod je prišel s Sinaja, in vstal jim je s Seira; prikazal se je v svetlobi iznad gore Paranske in prišel od desettisočev svetih; v njegovi desnici je bila ognjena postava zanje.

³ Res, On ljubi ljudstva! Vsi njih svetniki so v tvoji roki; sedli so pri nogah tvojih, vsak prejme od govorov tvojih.

⁴ Postavo nam je zapovedal Mojzes, dedino zboru Jakobovemu.

⁵ In on je bil kralj v Ješurunu, ko so se zbrali poglavarji ljudstva, vsi rodovi Izraelovi skupaj.

⁶ Živi naj Ruben in ne umrje, a malo bodi mož njegovih število.

⁷ In to bodi Judi; in rekel je: Sliši, o Gospod, Judov glas in ga pripelji k ljudstvu njegovemu; s svojimi rokami naj se vojskuje zanje, in ti mu bodi pomoč zoper njegove zatiralce.

⁸ In za Levija je rekel: Tumim tvoje in Urim tvoje, Gospod, je pri možu, ki ga ljubiš, ki si ga izkušal v Masi, s katerim si se prepiral pri vodi Meribski;

⁹ ki je rekel o svojem očetu in materi svoji: Nisem ju videl, tudi bratov svojih ni pripoznal in za otroke svoje ni vedel. Kajti leviti so ohranili tvojo besedo in vzdržali zavezo tvojo.

¹⁰ Učili bodo Jakoba tvoje sodbe in Izraela postavo tvojo; pokladali bodo kadilo pred tvoje obličje in cele žgalne daritve na oltar tvoj.

¹¹ Blagoslovi, Gospod, moč njegovo in milo sprejmi rok njegovih delo; udari ledja njih, ki se vzdigujejo zoper njega, in njih, ki ga sovražijo, da več ne vstanejo.

¹² Za Benjamina je rekel: Ljubljenec Gospodov bo varno prebival pri njem; zaslanja ga ves dan in prebiva med ramami njegovimi.

¹³ In za Jožefa je rekel: Blagoslovljena bodi od Gospoda dežela njegova s predragim darom neba, z roso, in z globino, ki leži spodaj,

¹⁴ in z najdražjimi pridelki od solnca, in z najdražjimi prirastki od mesecev,

¹⁵ in z najboljšimi rečmi starodavnih gorá, in z najdražjimi darovi večnih hribov,

¹⁶ in z najdražjimi rečmi zemlje in njene obilnosti. In blagovoljnost njega, ki je prebival v grmu, naj pride na glavo Jožefovo in na teme odličnega med svojimi brati.

¹⁷ Veličastvo njegovo je kakor prvenca med junci in rogovi njegovi so kakor rogovi divjega bivola: ž njimi bo bodel vsa ljudstva tja do krajev zemlje; in to so desettisoči Efraimovi in to tisoči Manasejevi.

¹⁸ Za Zebulona pa je rekel: Veséli se, Zebulon, svojega izhoda in, Isahar, svojih šatorov!

¹⁹ Pokličeta ljudstva na goro, tam bodo darovali pravičnosti daritve; kajti sesala bosta obilnost morja in skrite zaklade peska.

²⁰ Za Gada pa je rekel: Blagoslovljen bodi, ki razširja prostor Gadu: kakor levinja počiva in raztrga ramo, tudi teme.

²¹ In prvino dežele je izbral zase, kajti ondi je bil delež ohranjen postavodajalcu; in šel je s poglavarji ljudstva, izvršil je pravico Gospodovo in sodbe njegove z Izraelom.

²² In za Dana je rekel: Dan je mlad lev, ki priskače iz Basana.

²³ Za Neftalija pa je rekel: O Neftali, nasičen z blagovoljnostjo in poln blagoslova Gospodovega: posédi zahodno in južno stran!

²⁴ In za Aserja je rekel: Blagoslovljen bodi Aser s sinovi; prijeten bodi svojim bratom in naj pomaka v olje nogo svojo.

²⁵ Od železa in brona naj bodo zapahi tvoji, in kakršni dnevi tvoji, taka bodi moč tvoja.

²⁶ Ni ga, ki bi bil enak Bogu mogočnemu, o Ješurun, ki prijezdi po nebu tebi v pomoč in v veličastvu svojem na oblakih.

²⁷ Bog večnosti ti je prebivališče in pod teboj so večne rame; in on žene sovražnika pred teboj in veli: Pokončaj jih!

²⁸ In Izrael prebiva na varnem in posebe vrelec Jakobov, v deželi žita in vina, in izpod njegovega neba kaplja rosa.

²⁹ Blažen si, o Izrael! Kdo ti je enak, ljudstvo, rešeno po Gospodu, ki je ščit pomoči tvoje in meč veličastva tvojega! In sovražniki tvoji se ti bodo laskali, ti pa boš stopal po njih višavah.