¹ To pa so zapovedi, postave in sodbe, ki jih je Gospod, Bog vaš, zapovedal učiti vas, da bi jih izpolnjevali v deželi, ki greste vanjo jo obvladat,

² da bi se bali Gospoda, Boga svojega, izpolnjujoč vse postave in zapovedi njegove, ki ti jih zapovedujem, ti in otroci tvoji in otrok tvojih otroci, vse svoje žive dni, in da bi se podaljšali tvoji dnevi.

³ Poslušaj torej, Izrael, in pazi, da izpolnjuješ, da bi se ti dobro godilo, da se silno pomnožite, kakor ti je obljubil Gospod, tvojih očetov Bog, v deželi, v kateri teče mleko in med.

⁴ Poslušaj, Izrael: Gospod, naš Bog, je edini Gospod.

⁵ Zato ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca svojega in iz vse duše svoje in iz vse moči svoje.

⁶ In te besede, ki ti jih danes zapovedujem, naj bodo v tvojem srcu.

⁷ In marljivo jih uči otroke svoje ter govori o njih, sedeč v svojem domu in hodeč po poti, ko ležeš in ko vstaneš.

⁸ In priveži si jih za znamenje na roko in naj ti bodo kakor čelno vezilo med očmi.

⁹ Zapiši jih na podboje hiše svoje in na vrata svoja.

¹⁰ Ko te torej Gospod, Bog tvoj, pripelje v deželo, ki je zanjo prisegel tvojim očetom, Abrahamu, Izaku in Jakobu, da ti jo da: velika in lepa mesta, ki jih nisi zidal,

¹¹ in hiše, vsega dobrega polne, ki jih nisi napolnil, in izkopane vodnjake, ki jih nisi izkopal, vinograde in oljkova drevesa, ki jih nisi zasadil, in ko boš od tega jedel in se nasitil:

¹² varuj se, da ne pozabiš Gospoda, ki te je odpeljal iz Egipta, iz hiše sužnosti.

¹³ Gospoda, Boga svojega, se boj in njemu služi in pri njegovem imenu prisegaj.

¹⁴ Nikar ne hodite za drugimi bogovi, za bogovi tistih ljudstev, ki so okoli vas;

¹⁵ zakaj Bog mogočni, gorečnik, je Gospod, Bog tvoj, sredi tebe, da se ne vname srd Gospoda, tvojega Boga, zoper tebe in te ne zatare s površja zemlje.

¹⁶ Ne izkušajte Gospoda, Boga svojega, kakor ste ga izkušali v Masi.

¹⁷ Resno pazi na zapovedi Gospoda, svojega Boga, in na njegova pričevanja in postave, ki ti jih je ukazal.

¹⁸ In delaj, kar je pravično in dobro v očeh Gospodovih, da se ti bo dobro godilo ter pojdeš in posedeš dobro deželo, ki jo je prisegel Gospod tvojim očetom,

¹⁹ ko preženeš vse sovražnike svoje pred seboj, kakor je govoril Gospod.

²⁰ Ko te sin tvoj povpraša v prihodnje in poreče: Kaj so tista pričevanja in postave in sodbe, ki vam jih je ukazal Gospod, Bog naš?

²¹ reci sinu svojemu: Sužnji smo bili Faraonu v Egiptu, a Gospod nas je izpeljal iz Egipta z mogočno roko;

²² in Gospod je delal znamenja in čudeže, velike in pogubne, pri Faraonu in vsej hiši njegovi pred našimi očmi,

²³ in nas je izpeljal odondod, da bi nas privedel v deželo ter nam jo dal, ki je zanjo prisegel našim očetom.

²⁴ In Gospod nam je zapovedal, da izpolnjujmo vse te postave, da se bojmo Gospoda, Boga svojega, nam v dobro vse dni, da bi nas ohranil v življenju, kakor se vidi današnji dan.

²⁵ In to nam bode pravičnost, ako bomo pazili, da izpolnimo vso to zapoved pred Gospodom, Bogom svojim, kakor nam je zapovedal.