¹ Duhovniki, leviti, ves Levijev rod, naj ne imajo deleža, ne dediščine z Izraelom vred; uživajo naj ognjene daritve Gospodove in njegov delež.

² Ali dediščine med svojimi brati naj ne imajo; Gospod je njih dediščina, kakor jim je govoril.

³ To pa je določeno duhovniku, da dobi od ljudstva, od tistih, ki prinašajo daritev, bodisi vol ali ovca: naj dado duhovniku pleče, obe čeljusti in želodec.

⁴ Prvine žita, vina in olja svojega, prvine od ovčje striže svoje mu daj.

⁵ Zakaj njega je izvolil Gospod, tvoj Bog, izmed vseh tvojih rodov, da stoji pri svetišču, opravljaje službo v imenu Gospodovem, on in njegovi sinovi vse dni.

⁶ Ko pa pride levit iz kateregakoli tvojih mest po vsem Izraelu, kjer gostuje, in pride, ker mu duša močno hrepeni, na mesto, ki si ga izvoli Gospod,

⁷ in bo stregel v imenu Gospoda, svojega Boga, kakor vsi njegovi bratje leviti, ki stoje ondi pred Gospodom:

⁸ enake obroke naj jedo, razen tega naj ima, kar proda dednih stvari svojih očetov.

⁹ Ko prideš v deželo, ki ti jo daje Gospod, tvoj Bog, ne uči se posnemati gnusob tistih poganskih narodov.

¹⁰ Naj ne bo med vami nikogar, ki bi peljal svojega sina ali svojo hčer skozi ogenj, ne nikogar, ki vedežuje, ali tolmači znamenja, ali vražari, ali čaruje,

¹¹ ne nobenega zaklinjalca, ne nikogar, ki se posvetuje z duhom pokojnih ali z vedežnim duhom ali izprašuje mrtve.

¹² Zakaj gnusoba je Gospodu, kdorkoli dela kaj takega, in zaradi takih gnusob izganja Gospod, tvoj Bog, one pred vami.

¹³ Ti pa bodi popoln pri Gospodu, Bogu svojem.

¹⁴ Zakaj ti narodi, ki jih preženeš, poslušajo tolmače znamenj in vedeže; tebi pa ne dovoljuje Gospod, tvoj Bog, tako delati.

¹⁵ Proroka izmed tebe, iz bratov tvojih, kakor sem jaz, ti obudi Gospod, tvoj Bog: njega poslušajte;

¹⁶ prav kakor si prosil Gospoda, svojega Boga, na Horebu, v dan zbora, govoreč: Daj, da ne slišim več glasu Gospoda, svojega Boga, in ne vidim tega ognja prevelikega, da ne umrjem.

¹⁷ In Gospod mi je rekel: To so prav govorili.

¹⁸ Hočem jim obuditi proroka izmed njih bratov, kakor si ti, in denem svoje besede v njegova usta, in govoril jim bo vse, karkoli mu zapovem.

¹⁹ In kdorkoli ne bo poslušal mojih besed, ki jih bo govoril v mojem imenu, jaz ga bom za to kaznoval.

²⁰ Ali prorok, ki se prevzame govoriti v mojem imenu besedo, ki mu je nisem ukazal govoriti, ali ki bo govoril v imenu drugih bogov, ta prorok naj umrje.

²¹ In ako boš vprašal v srcu svojem: Kako naj spoznamo besedo, ki je ni govoril Gospod?

²² vedi: Ko prorok govori v imenu Gospodovem, pa se ne izpolni njegova beseda in ne pride tisto, to je beseda, ki je ni govoril Gospod. V prevzetnosti svoji jo je govoril prorok, ne boj se ga!