¹ Nato smo se obrnili in šli gori v Basan; Og pa, basanski kralj, nam pride nasproti z vsem ljudstvom svojim, da napravi bitko v Edreju.

² Gospod pa mi reče: Ne boj se ga, zakaj izročil sem njega in vse ljudstvo in deželo njegovo v tvojo roko, in stóri mu, kakor si storil Sihonu, kralju Amorejcev, ki je prebival v Hesbonu.

³ Dal nam je torej Gospod, Bog naš, v pest tudi Oga, kralja basanskega, in vse ljudstvo njegovo, in porazili smo ga, da mu nihče ni ostal.

⁴ Takrat smo se polastili vseh njegovih mest; ni bilo mesta, ki jim ga nismo vzeli; šestdeset mest, vso pokrajino Argob, kraljestvo Oga v Basanu.

⁵ Vsa ta mesta so bila utrjena z visokimi zidovi, z vrati in zapahi, razen mnogoštevilnih trgov brez obzidja.

⁶ In s prokletjem smo jih razdrli, kakor smo storili Sihonu, kralju v Hesbonu; uničili smo vsako mesto, može, žene in otroke.

⁷ Vso živino pa in plen iz mest smo vzeli zase.

⁸ Tako smo vzeli tisti čas deželo iz rok dvema kraljema Amorejcev, ki sta bila na tej strani Jordana, od potoka Arnona do gore Hermona,

⁹ (Hermon imenujejo Sidonjani Sirion, Amorejci pa Senir)

¹⁰ vsa mesta na ravnini, ves Gilead in ves Basan do Salke in Edreja, mesta kraljestva Oga basanskega.

¹¹ (Og namreč, kralj basanski, je edini ostal od ostanka velikanov: glej, železna njegova postelja ni li še v Rabi sinov Amonovih? devet komolcev je dolga in štiri komolce široka, po moškem komolcu.)

¹² To deželo smo si tisti čas vzeli v posest. Od Aroerja, ki je pri potoku Arnonu, in polovico Gileadskih gor in njih mesta sem dal Rubenskim in Gadskim.

¹³ Drugi del Gileada pa in ves Basan, Ogovo kraljestvo, sem dal polovici Manasejevega rodu, vso pokrajino Argob. (Ves tisti Basan se imenuje dežela velikanov.)

¹⁴ Jair, sin Manasejev, je zavzel vso pokrajino Argob tja do meje Gesurcev in Maakatovcev, in imenoval je Basan po svojem imenu Jairove trge do današnjega dne.

¹⁵ Mahirju pa sem dal Gilead.

¹⁶ In Rubenskim in Gadskim sem dal del Gileada, do potoka Arnona, sredino potoka in obmejni kraj, prav do potoka Jaboka, ki je na meji sinov Amonovih,

¹⁷ tudi nižino in Jordan, da bodi v mejo od Kinerota do Morja v nižini ali Slanega morja, pod strmino Pizge proti vzhodu.

¹⁸ In zapovedal sem vam takrat, rekoč: Gospod, Bog vaš, vam je dal to deželo, da jo posedete; vi pa pojdite oboroženi na ono stran pred svojimi brati, sinovi Izraelovimi, kolikor vas je hrabrih mož.

¹⁹ Samo vaše žene, vaši otroci in živina vaša (vem, da imate mnogo živine) naj vam ostanejo v mestih, ki sem vam jih dal.

²⁰ In ko da Gospod počitek vašim bratom kakor vam, da tudi oni posedejo deželo, ki jim jo Gospod, Bog vaš, daje onkraj Jordana, potem se vrnite vsakteri k svojemu posestvu, ki sem vam ga dal.

²¹ In Jozuetu sem tisti čas zapovedal, rekoč: Oči tvoje so videle vse, kar je storil Gospod, Bog vaš, tema dvema kraljema: prav tako stori Gospod vsem kraljestvom, v katera prideš.

²² Ne bojte se jih, zakaj Gospod, Bog vaš, se za vas bojuje.

²³ Jaz pa sem prosil Gospoda tisti čas takole:

²⁴ Gospod Jehova, ti si začel kazati svojemu hlapcu velikost svojo in mogočno roko svojo; kajti kje je Bog mogočni v nebesih ali na zemlji, ki bi delal tebi enaka dejanja in tebi enaka mogočna dela?

²⁵ Daj, prosim, da grem čez Jordan in vidim to dobro deželo na oni strani, to lepo gorovje in Libanon.

²⁶ Gospod pa se je srdil name zaradi vas in me ni uslišal; in mi je rekel Gospod: Dosti ti bodi; nikar mi več ne govori o tem.

²⁷ Stopi na vrh Pizge in povzdigni oči proti zahodu in severu, proti jugu in jutru in jo poglej s svojimi očmi; zakaj čez ta Jordan ne pojdeš.

²⁸ Jozuetu pa zapovej in ga ohrabri in pokrepčaj, zakaj on bo vodil to ljudstvo in on jim razdeli deželo, ki jo boš videl.

²⁹ Ostali smo torej v dolini, nasproti Bet-peorju.